Prvak Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša je minuli teden na mednarodni konferenci z naslovom Demokracija in tehnologija med ključnimi težavami, s katerimi se v Sloveniji po njegovem mnenju spoprijemamo manj kot tri mesece pred volitvami, izpostavil problematiko zmanjševanja števila volišč in pomanjkljiv nadzor v času predčasnega glasovanja.
Janša je v pozdravnem nagovoru udeležence mednarodne konference spomnil, da so na plebiscitu o samostojnosti Slovenije volilci lahko glasovali na približno 4130 voliščih, danes, ko je volilcev 300.000 več, pa je volišč 1200 manj. Po njegovih besedah so se volišča sistematično ukinjala v podeželskih okrajih, tam, kjer je dostopnost do volišč težja, še zlasti ob slabšem vremenu.
Nadalje je opozoril tudi na vprašanje varovanja glasovnic v času predčasnega glasovanja, predvsem na to, da so v SDS po njegovih besedah že štirikrat uradno zahtevali, da se glasovnice predčasnih volitev štejejo sproti in ne na koncu. Največjo težavo pa prvak SDS vidi v Ljubljani. Kot je opozoril, je bilo na zadnjih volitvah na volišču na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 14 predčasnih volišč, volilne skrinjice pa je »več dni varovala varnostna služba ljubljanskega župana, medtem ko dostop nadzornikom ni bil omogočen«. »Zdaj nimam nobenih dokazov, da bi trdili, da je kdo zamenjal škatle z glasovnicami, čeprav to ni nič težko, če imaš dostop,« je poudaril Janša.
Kakšno je dejansko stanje na terenu?
Državno volilno komisijo (DVK) smo vprašali, ali imajo statistiko števila volišč od leta 1991 do danes. Kot nam je pojasnil direktor DVK Igor Zorčič, celotne statistike nimajo, saj se ta v preteklosti ni vodila, je pa DVK leta 2024 pripravila statistiko števila volišč od leta 2011 dalje.
Iz tabele, ki so nam jo posredovali, izhaja, da je bilo leta 2011 na državnozborskih volitvah 3383 volišč, novembra lani na referendumu pa 2971. To pomeni, da je bilo na zadnjem referendumu 412 volišč manj kot na volitvah v DZ leta 2011. Ne glede na to je iz tabele razvidno, da so se volišča zmanjševala predvsem tam, kjer se je hkrati zmanjševalo tudi število volilnih upravičencev. Na primer: v volilnem okraju Jesenice je od leta 2011 do leta 2025 za okoli 17 odstotkov manj volilnih upravičencev, zato je manj volišč; v okraju Radovljica 2 pa se število volilnih upravičencev vsa leta ne spreminja, zato volišč niso ukinjali.
Okrajne volilne komisije pri določanju volišč upoštevajo vse vidike, torej razpršenost poseljenosti prebivalstva, dostopnost za invalide ter krajevno prepoznavnost in prometno dostopnost lokacij (prostori šol, krajevnih skupnosti, gasilski domovi …). »Okrajne volilne komisije v praksi volišča določajo tam, kjer jih določajo občinske volilne komisije, slednje pa imenujejo lokalne skupnosti in ne DVK. Vse z namenom, da volilci lažje najdejo svoje volišče ne glede na to, ali gre za državne volitve, referendume ali lokalne volitve,« pojasnjuje Zorčič.
»Širjenje dvomov ne more imeti osnove«
Državna volilna komisija v zvezi z organizacijo predčasnega glasovanja, kot tudi za glasovanje na volilni dan, sprejme navodilo okrajnim volilnim komisijam, v katerem so za zagotavljanje zakonitosti in transparentnosti volitev podrobno določeni postopki izvedbe glasovanj, vse od odprtja volišč do ugotavljanja volilnega izida. »Pomemben element samonadzora in nadzora pri tem predstavljajo pluralna sestava odborov in zaupniki list kandidatov, ki so lahko navzoči pri delu volilnih odborov, tudi na predčasnem glasovanju,« pravi direktor DVK Igor Zorčič.
V navodilih okrajnim volilnim komisijam, ki veljajo tudi za predčasna glasovanja in ki so nam jih posredovali iz DVK, piše, da se »volilne skrinjice za vsak dan predčasnega glasovanja zapečatijo z uporabo varnostne nalepke, za vsak dan predčasnega glasovanja pa se uporabi nova (druga) volilna skrinjica«. Volilni odbor mora vsak dan po koncu predčasnega glasovanja na volilni skrinjici prelepiti odprtino za glasovnico in vse štiri robove volilne skrinjice s posebnimi nalepkami, nato skrinjico še dodatno pečatiti z nalepkami, ki imajo posebno serijsko številko in jih pred pečatenjem podpišejo člani volilnega odbora, nato pa se o pečatenju in hrambi skrinjic vodi še zapisnik. Volilne skrinjice se hranijo v posebnem varovanem prostoru, do katerega imajo dostop izključno člani okrajne volilne komisije, prav tako se vodi zapisnik o tem, kdo je kdaj vstopil in izstopil iz prostora, kjer so shranjene skrinjice. Da bi torej skrinjice zamenjali, je malo verjetno, saj je nemogoče ponarediti individualne pečate za vsako skrinjico posebej, zato pri DVK v zvezi s sumi menjave odgovarjajo, da je volilni proces strogo in določno urejen s področno zakonodajo, ki temelji na razdelitvi pristojnosti med več volilnih organov s politično pluralno sestavo.
Dr. Marinko Banjac z oddelka za politologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani opozarja, da je politični diskurz desnice, predvsem SDS, tak, da ukinjanje volišč pomeni ne le nižjo volilno udeležbo, temveč tudi neposredno škodo zanjo. »Njihov argument izhaja iz prepričanja, da s tem, ko se volišča ukinjajo v ruralnih okoljih, to onemogoča desnim volilcem, da izrazijo svoj glas. Gre za izjemno problematične argumente, saj politična ločnica med urbanim in ruralnim ni (več) tako jasna, poleg tega ni tako enoznačno, koliko ukinjanje določenih volišč dejansko vpliva na volilno udeležbo,« pravi. Opozarja še, da ima Slovenija glede na število volilcev veliko volišč, kar pomeni, da je mreža relativno dobro postavljena in razvejana. »S tem, ko SDS uporablja narativ o onemogočanju ruralnih volilcev, vzpostavlja percepcijo, da se dela namerno škodo desnici, s tem pa tudi sebe postavlja kot žrtev. To je lahko tudi podlaga za njihov nadaljnji argument, da so volitve dirigirane na način, da se prepreči njihova zmaga, kar spet vodi v zdaj že dobro znano teorijo zarote, da so volitve v Sloveniji, če ne gredo v njihovo smer, ukradene,« pravi dr. Banjac.
Direktor DVK Igor Zorčič še opozarja, da je morebitne nepravilnosti mogoče takoj prijaviti, pri čemer so zagotovljena tudi pravna sredstva. »Doslej pri nobenih volitvah ali referendumih volilna opravila, vključno s predčasnim glasovanjem, niso bila pravno izpodbijana kot nepravilna. Zato širjenje kakršnih koli dvomov, izvirajočih iz 'izkušenj' preteklih volitev, ne more imeti osnove. DVK volilcem zagotavlja, da je njihov glas, oddan na predčasnem glasovanju, enako upoštevan, kot če bi ga oddali v nedeljo,« je še oster direktor DVK Igor Zorčič.