Stranka SDS je v državnem zboru vse bolj nezadovoljna in stopnjuje svoje protestne aktivnosti, medtem ko v NSi ubirajo drugačno strategijo, zaradi česar je prišlo do odkritega besednega spopada med predsednikom SDS Janezom Janšo in predsednikom NSi Matejem Toninom. Slednji bo v soboto na kongresu krščanskih demokratov znova kandidiral za predsednika kot edini kandidat.
NSi bi pripadlo tudi
vodenje Knovsa
SDS je po aprilskem porazu na volitvah pristala v opoziciji, tako kot njena koalicijska partnerica NSi. Prva je osvojila 27, druga pa 8 poslancev in na osnovi takega razmerja so v SDS predlagali, da bi prevzeli obe komisiji, katerih vodenje pripada opoziciji, to je komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in komisija za nadzor javnih financ (KNJF). A je nova parlamentarna večina (Gibanje Svoboda, SD, Levica) prisluhnila argumentom NSi, da bi bilo bolj pravično, da si opozicijski stranki razdelita komisiji, zato so podprli dopolnilo krščanskih demokratov, da v NSi prevzamejo vodenje KNJF. Odziv SDS je bil buren, napovedali so popoln bojkot dela državnega zbora in šele čez nekaj časa so prevzeli vodenje odborov, ki so jim pripadli. SDS je deloma popustila, vendar ne pri obeh komisijah, ki pripadata opoziciji. Problem pa je nastal, ker se komisija za nadzor obveščevalnih služb še ni konstituirala in je denimo Sova že več kot pol leta povsem brez civilnega nadzora. Do eskalacije na relaciji SDS-NSi pa je prišlo nedavno, ko je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič nakazala, da bi lahko Knovs začasno prevzela tudi NSi, vsaj dokler si SDS ne premisli. Pri tej rešitvi naj bi izhajala iz prepričanja, da je bolje imeti nadzor nad Sovo in drugimi službami države, ki imajo posebna pooblastila za poseganje na področje človekovih pravic, kot ga ne imeti zaradi sporov v državnem zboru.
Obračun na desnici
Po naših informacijah so se v NSi strinjali s temi argumenti in so pripravljeni prevzeti vodenje tudi Knovsa, predsednik bi bil poslanec Janez Žakelj, zasedli pa bi tudi vsa mesta v komisiji, ki pripadajo SDS. O tej možnosti naj bi odločali na prihodnjem kolegiju predsednice državnega zbora. A glede na odzive predsednika SDS Janeza Janše je očitno, da zanje to ni sprejemljivo. Janša je na družbenih omrežjih obtožil NSi, da ne želi prispevati poslanskih podpisov (potrebnih je 30) za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi preiskovala domnevno odtekanje denarja iz Gen-I »v oaze in privat žepe«. Del preiskave bi lahko izvedel tudi KNJF, je dodal Janša, ki da pripada največji opozicijski stranki, vendar jo je vladajoča koalicija dodelila NSi oziroma Jerneju Vrtovcu. Na Janšev očitek se je odzval Matej Tonin, ki je povedal, da se lahko pogovarjajo o preiskovalni komisiji, ko bo SDS zapolnila mesta v obeh komisijah, da bo Vrtovec sploh lahko začel delo, in dodal, da »žal SDS uspešno blokira tudi civilni nadzor nad obveščevalci«. Janša je udaril nazaj: »Ne sprenevedajmo se, vsi vemo, da gre za dogovor med stranko Gibanje Svoboda in Novo Slovenijo.« Sledil je Toninov odgovor Janši, da dogovor, »ki ga navajaš, ne obstaja in je plod domišljije«. Trenja na relaciji SDS-NSi je pred dnevi začinilo tudi twitter dopisovanje med Janezom Janšo in članom izvršilnega odbora NSi Janezom Pogorelcem. Slednji je opozoril, da je direktor RTV Slovenija Uroš Urbanija problem, a je Janša vzel v bran Urbanijo in Pogorelca obtožil, da NSi s takimi kadri ne bo nikoli presegla 10-odstotne podpore. Pogorelec je Janši vrnil: »Glavni problem pomladne opcije ste seveda vi in ne jaz. Ker ste vodja največje stranke na desni, je odgovornost za to, da smo skoraj ves čas v opoziciji, po definiciji najprej vaša. Levica si boljšega ne bi mogla želeti! Namerno ali ne, vaš rezultat je točno tak, kot da delate zanje.«
