»Ob 35-letnici podvinske ustave je doktor Peter Jambrek govoril o tem, da so v podvinski skupini skupaj sedeli ljudje različnih svetovnih nazorov, ki pa so pri pisanju ustave vseeno sodelovali na prijateljski ravni. To danes pogrešam. V Sloveniji namreč ne bo nobenih strateških premikov, ki so nujni, ne samo pri spremembi ustave, dokler bo med koalicijo in opozicijo nekakšen kitajski zid oziroma bodeča žica,« je poslanec NSi Jožef Horvat danes pridigal kolegom v državnem zboru, nato pa stisnil tipko proti predlogu začetka postopka spremembe ustave pri imenovanju vlade. Proti lastnemu predlogu, ki ga je njegova stranka predlani aprila vložila z Gibanjem Svoboda in SD.
Razumi, kdor more – koalicijski poslanci razumeli niso. »Imamo predlagatelja, ki nastopa v imenu predlagatelja in je napovedal, da bo glasoval proti svojemu predlogu,« je protislovje, ne kot edina, izpostavila poslanka Svobode in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Menila je, da ravnanje NSi kaže na politično nezrelost in da je verjetno prišlo »do kakšnih zakulisnih dogovarjanj, kupčkanj in političnih trgovanj«. Predlog za začetek postopka je bil nato nepričakovano vseeno sprejet, a za dokončen sprejem ustavnih sprememb bo v nadaljevanju vendarle potrebnih 60 glasov, ki jih koalicija brez NSi nima. Neuradno Toninove skrbi, da bi jih na desni zaradi sodelovanja s koalicijo prikazali kot »izdajalce« in da bi jim to volilci zamerili.
Spremembe so potrebne, ampak ...
Horvat je sicer na začetku seje kot govorec kar trikrat stopil h govorniškemu pultu. Najprej je v imenu stranke kot predlagateljice naštel pomanjkljivosti sedanjega sistema. In sicer, da je imenovanje ministrov v DZ za parlamentarni sistem neobičajno, pa recimo, kako dvojno glasovanje o vladi upočasnjuje postopke po volitvah. Nato je kot predsednik ustavne komisije, ki skladno s poslovnikom DZ kot prvo obravnava predlog za spremembo ustave, predstavil poročilo tega delovnega telesa. Nazadnje pa je predstavil še stališče poslanske skupine NSi, da sedanja ureditev sicer res hromi slovenski demokratični sistem, a da »bolj kot so računali v ciljni ravnini postopka, bolj so opažali, da zadostne politične volje ne bo«.
Glede na rezultat glasovanja se je nato izkazalo, da v smislu navajane vprašljive zadostne politične volje, manjkajo prav glasovi NSi. Ob 65 poslancev, ki so prijavili prisotnost, jih je za začetek postopka namreč glasovalo 55, devet pa jih je bilo proti. Za so bili poslanci Svobode, SD, Levice, poslanske skupine nepovezanih poslancev ter samostojna poslanca Mojca Šetinc Pašek in Dejan Kaloh ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti pa je bilo vseh osem poslanev NSi in poslanec SDS Jože Tanko. Rezultat je bil sicer, kot rečeno, manjše presenečenje, saj se je pričakovalo, da bo zaradi umika podpore NSi predlog padel.
Odločili neglasovalci iz SDS
Kaj se je zgodilo? Medtem ko bo za dejansko uveljavitev sprememb ustave v nadaljevanju potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, to je 60 glasov, je bila za začetek postopka ustavne spremembe z osnutkom ustavnega zakona dovolj dvotretjinska večina navzočih 65 poslancev, vsled česar je bil predlog brez težav sprejet. To je bilo možno zaradi manevra poslancev SDS, ki svoje prisotnosti večinoma niso prijavili. Tako so v največji opozicijski stranki kljub nasprotovanju predlaganim rešitvam omogočili začetek postopka, kot je pred glasovanjem obrazložil predsednik SDS Janez Janša.
Koalicija je bila vesela takšne poteze Janševih: Lucija Tacer iz Svobode je dejala, da so pozitivno presenečeni nad potezo SDS in da se bodo lahko v nadaljevanju pogovarjali o alternativah, ki jih je začrtala strokovna skupina. Ker so namreč v koaliciji zaznali, da vsi deli predloga ne uživajo ustavne večine, so omenjeno strokovno skupino pozvali k oblikovanju treh možnih osnutkov sprememb. Tako bi lahko denimo spremenili samo določbo glede urejanja števila ministrstev, pri čemer to ne bi bilo več potrebno urejati z zakonom, ampak bi bila to po novem odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev. Na mizi je še prenos potrjevanja ministrov z DZ na predsednika republike, pri ideji odprave interpelacije ministrov pa se zaradi številnih pomislekov kaže, da bi bi bil lahko ta del predloga pospravljen z mize.
V koaliciji podpora kljub nekaterim zadržkom
Poslanci SD bodo po besedah Meire Hot upoštevali argumente strokovne skupine za spremembo ustave ter predlog podprli, a so do njega zadržani. S predlaganimi spremembami bi zmanjšali vlogo in moč DZ pri oblikovanju vlade, je poudarila Hot. Prav tako bi bilo treba po njenih besedah razjasniti vlogo predsednika republike, z ukinitvijo interpelacije ministra pa bi se pretrgala neposredna odgovornost ministrov do DZ. Smiselno bi bilo razmisliti o ohranitvi možnosti interpelacije ministra, menijo v SD.
V Levici ne podpirajo argumentov za pohitritev postopka imenovanja vlade, saj da nobena vlada doslej ni bila postavljena v pretirano dolgem času. S prenosom imenovanja ministrov bi se pomembno poseglo v odnos med dvema vejama oblasti, je dejala Nataša Sukič. Izpostavila je nadzorno vlogo DZ, zato tudi ne podpirajo ukinitve instituta interpelacije posameznega ministra. Je pa po besedah Sukič nepotrebna določba ustave, da se število ministrstev določa z zakonom, in so to spremembo pripravljeni podpreti, saj da jih je SDS pred tremi leti »naučila, da je to lahko resna težava«.
Logar: Ni še prepozno za spremembe ustave
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je podprl razloge za spremembo ustave v smeri lažjega, hitrejšega in učinkovitejšega oblikovanja vlade. Kritičen je bil do koalicije, ki da predloga »ni hitreje spravila naprej«, in do NSi, ki je predlog vložila, zdaj pa ga ne podpira. Po mnenju poslancev stranke Demokrati še ni prepozno za spremembe ustave.
