Janša je ob zapisu, da je saga končana, objavil navedbo iz poročila MZEZ glede predlaganja Fajonove za posebno predstavnico EU za Sahel, da se vprašljivost imenovanja "ne postavlja zaradi tega, ker bi kandidatko predlagal organ brez polnih pooblastil, temveč zato, ker pristojni organ o kandidaturi oz. predlagateljstvu sploh ni odločal".
Ministrstvo je namreč ugotovilo, da imenovanje nekdanje ministrice ni bilo podano s strani vlade Roberta Goloba, ki je opravljala tekoče posle, ampak s strani generalne sekretarke MZEZ, ki je bila neposredno podrejena Fajonovi. Pri tem je šlo za "očitno delovanje mimo oziroma onkraj zakonskih pristojnosti in pooblastil", je ministrstvo zapisalo v poročilu, ki ga je v petek obravnavala vlada.
O tem, da izbirni postopek ni upošteval načel integritete in preglednosti, je zunanji minister Kajzer v petek po neuradnih informacijah STA obvestil tudi že visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kallasovo.
Kajzer naj bi zapisal še, da Fajonova ne uživa podpore slovenske vlade za imenovanje na položaj. Ob tem je po neuradnih informacijah izrazil pričakovanje, da se bo stališče članice, ki se je zadeva najbolj tiče, upoštevalo pri nadaljnji obravnavi na Svetu EU.
Izbrana že konec junija
Kallasova je sicer Fajonovo za položaj posebne predstavnice Unije za Sahel izbrala konec junija, zdaj pa bi morale njeno imenovanje potrditi še države članice, ki so zastopane v Svetu EU.
Pri potrjevanju nekdanje slovenske zunanje ministrice se je zapletlo pred dvema tednoma, potem ko naj bi nasprotovanje njenemu imenovanju izrazila Slovenija. Imenovanje Fajonove so tako že dvakrat umaknili z dnevnega reda zasedanja odbora stalnih predstavnikov članic pri EU, nazadnje pretekli teden.
Odbor se bo še zadnjič pred poletnim premorom sestal v sredo, ko naj bi glede na v petek objavljen osnutek dnevnega reda razpravljal tudi o imenovanju Fajonove.
