Predsednik SDS Janez Janša poskuša pravnomočno obsodbo na denarno kazen 8000 evrov zaradi kaznivega dejanja obrekovanja izpodbiti še na vrhovnem sodišču. S pritožbo na celjskem sodišču z odvetnikom Francijem Matozom nista bila uspešna, vrhovne sodnike pa bosta zdaj poskušala prepričati, da sta nižji sodišči pri odločanju storili več bistvenih kršitev kazenskega postopka pa tudi kršitve kazenskega zakonika. Na celjskem okrožnem sodišču so nam sicer danes pojasnili, da je Janša vmes kazen že plačal, poravnal pa je tudi sodne stroške.
Janša je bil na denarno kazen pravnomočno obsojen, ker je nekdanjemu direktorju Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojanu Veselinoviču na omrežju X (tedaj še twitter) očital, da je »sodelavec pri umoru novinarja«, in prejemanje visoke plače. S tem je namigoval, da je Veselinovič odgovoren za smrt nekdanjega novinarja in urednika STA Boruta Meška, ki je leta 2010 umrl zaradi hude bolezni.
Sklicuje se na širši javni interes
Obramba v zahtevi za varstvo zakonitosti, o kateri bo presojal senat vrhovnih sodnikov, problematizira domnevno pristranskost višje sodnice Barbare Žumer Kunc, ki je bila članica pritožbenega senata. Med drugim obramba trdi, da je sodnica v preteklosti že odločala v škodo Janše. Z Matozom imata pripombe tudi glede spremembe zasebne tožbe, saj je Veselinovič Janšo najprej preganjal zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, pred koncem kazenskega postopka pa je njegov odvetnik Gorazd Fišer kvalifikacijo kaznivega dejanja spremenil v obrekovanje. S tem naj bi Fišer Janši onemogočil ustrezno obrambo.
Matoz se prav tako ne strinja s stališčem nižjih sodišč, ki nista verjeli pričanju Uroša Urbanije (med drugim je bil tudi nekdanji urednik STA). Sodišče na prvi stopnji je med drugim presodilo, da se je Urbanija »v svoji izpovedi zapletal in prihajal sam s seboj v nasprotja, ko je poskušal senat prepričati, da je že maja, ko je bil Borut Meško prvič na bolniški, slednji povedal, kako hudo je zbolel«. Po mnenju obrambe pa je bilo pričanje Urbanije povsem prepričljivo in skladno.
Obramba bo senat vrhovnega sodišča poskušala prepričati tudi, da je bil Janšev tvit objavljen »v kontekstu širšega javnega interesa«, saj je imel tedanji spor med uradom vlade za komuniciranje, ki ga je takrat vodil prav Urbanija, in STA velik notranjepolitični odmev. Zato naj bi nižji sodišči z obsodbo Janše kršili celo evropsko konvencijo o človekovih pravicah v delu, ki govori o svobodi političnega izražanja. Zato želi, da bi ga vrhovno sodišče oprostilo ali pa vsaj razveljavilo sodbo in jo vrnilo na prvo stopnjo.
Zavestno laganje ni človekova pravica
Po drugi stani pa Veselinovičev pooblaščenec Gorazd Fišer meni, da obrekovanja ni mogoče upravičiti s svobodo izražanja, saj nikomur ne more biti dopuščeno, da zavestno laže o drugih, zato do kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah nikakor ni moglo priti.
Tudi z drugimi stališči obrambe se Fišer ne strinja. O (ne)izločitvi višje sodnice je bilo med sojenjem odločeno v ustreznem postopku (Janša je sicer izločal tudi predsednika in podpredsednico celjskega višjega sodišča), sprememba obtožbe iz žaljive obdolžitve v obrekovanje pa se je nanašala na isti historični dogodek. Zato je bila edina sprememba v obtožnem predlogu v tem, da je obsojenec zavestno navajal neresnična dejstva, zaradi česar je bila primernejša drugačna kvalifikacija kaznivega dejanja. Pri spremembi zato ni šlo za nikakršen element presenečenja, Janša pa je imel na voljo tudi dovolj časa za pripravo oziroma prilagoditev obrambe glede na spremembo v obtožnem predlogu.
