Študentje Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani opozarjajo, da slovenska zakonodaja napačno ureja mednarodne nazive diplomantov. Zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih, ki je bil sprejet julija, namreč nazive diplomantov uvršča v področje arts (v prostem prevodu: področje umetnosti, op. p.), ne pa – kar bi bilo po mnenju študentov bolj primerno – science, torej področje znanosti. Opozorilom se pridružuje vodstvo ekonomske fakultete, ki ugotavlja, da bi napačna razvrstitev lahko vplivala na nadaljnje možnosti študija in zaposlovanja njihovih diplomantov v mednarodnem okolju. Da imajo težave z mednarodno klasifikacijo nazivov, ki jo prinaša novi zakon, so nam v minulih dneh neformalno potrdili tudi na fakulteti za šport.

»Zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih v neenakopraven in neprimerljiv mednarodni položaj postavlja nekatere študente družboslovnih strok, med katerimi smo najbolj izpostavljeni ekonomisti,« pravi predsednik študentskega sveta ekonomske fakultete Aleksander Milićević. »Kljub temu da smo v okviru ekonomske fakultete in Univerze v Ljubljani več mesecev redno opozarjali na škodljivost 16. člena zakona (ta člen ureja sporne nazive v angleščini, op. p.) ter večkrat predlagali amandmaje in ustreznejše rešitve, posluha in odziva ni bilo.«

»Žalosti nas, da vlada in resorno ministrstvo, navsezadnje pa tudi poslanke in poslanci niso želeli razumeti, kakšno mednarodno škodo in krivico prinaša sprejetje zakona. Dejstvo je, da je treba zakon nujno čim prej ustrezno novelirati. Od tega na ekonomski fakulteti in Univerzi v Ljubljani ne bomo odstopili. Od resornega ministra dr. Igorja Papiča ter poslank in poslancev državnega zbora pričakujemo maksimalno prizadevanje, razumevanje in kooperativnost,« je opozoril Aleksander Milićević, predsednik študentskega sveta ekonomske fakultete.

Mednarodne primerjave

Iz vodstva ekonomske fakultete so sporočili, da je osrednji problem obravnava nazivov po kvalifikaciji znanstvenih področij frascati, ki jo določa Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). »Številni naši magistrski programi vsebinsko sodijo v področje frascati 5, ki mu zakon predpisuje uporabo angleškega naziva master of arts (M. A.), čeprav se v mednarodnem prostoru uporablja master of science (M. Sc.),« pojasnjujejo na ekonomski fakulteti. »To je za nas nesprejemljivo in s tem je tudi zgrešen cilj, da lahko v mednarodnem prostoru uporabljamo ustrezna angleška poimenovanja slovenskih nazivov,« so sporočili.

Pri pregledu mednarodnih partnerskih šol, s katerimi Ekonomska fakulteta sodeluje, so ugotovili, da jih večina za vsebinsko primerljive programe uporablja angleške nazive master of science. »Na splošno pri fakultetah in univerzah s področja ekonomskih in poslovnih ved v tujini prevladuje termin science. Smiselno bi bilo, da bi bilo na področju družboslovja, torej frascati 5, kjer mednarodna praksa po različnih podpodročjih uporablja različna poimenovanja, zavodom (fakultetam, op. p.) omogočeno, da sami izberejo vsebinsko ustrezno in mednarodno primerljivo poimenovanje med obema mogočima oblikama M. A. ali M. Sc.,« še predlagajo na ekonomski fakulteti. »Vprašanje poimenovanja in prevajanja nazivov je za Ekonomsko fakulteto, ki kakovosti posveča izjemno pozornost in se ji je s svojim delom v zadnjih dveh desetletjih uspelo uvrstiti v najvišji odstotek najboljših poslovno-ekonomskih šol v svetu, izjemno pomembno. Neustreznost poimenovanja nazivov pa vpliva na možnosti nadaljevanja študija v tujini in zaposljivost,« so opozorili.

Dediščina SDS

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odgovarjajo, da z zakonom določeno angleško poimenovanje ni predvideno kot obvezno. »Zdaj je le formalizirano, kako in kdaj lahko, če se za to odločijo, uporabijo to angleško poimenovanje,« pojasnjujejo na ministrstvu. Pred sprejetjem zakona je na visokošolskih zavodih to potekalo »neformalno in neenotno« in tudi diplomanti so svoje nazive v angleščino prevajali različno. Na ministrstvu zatrjujejo, da bodo diplomanti, ki se bodo prijavljali za nadaljevanja študija ali za zaposlitev, lahko »še vedno opisno pojasnjevali, kaj je ekvivalent slovenskega strokovnega naslova v izbranem tujem izobraževalnem sistemu«.

Zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih je eden od sedemindvajsetih, ki jih je v državni zbor maja vložila stranka SDS. S temi zakoni je na volitvah poražena stranka skušala otežiti delo novemu sklicu parlamenta. Ob vložitvi zakona so zatrdili, da je »odprtost Slovenije v mednarodno okolje pokazala potrebo po enotni ureditvi poimenovanj slovenskih strokovnih in znanstvenih naslovov v angleškem jeziku«. Spremembo naj bi uvedli »zaradi lažje mobilnosti diplomantov za namen študija, zaposlitve ali druge vrste mednarodnega sodelovanja«.