Da je bila vlada Janeza Janše zelo radodarna do verskih skupnosti, zlasti do Katoliške cerkve na Slovenskem, ki predstavlja največjo versko skupnost v državi, ni nobena skrivnost. Med epidemijo so bili verski uslužbenci deležni tudi pomaoči v obliki temeljnega mesečnega dohodka, čeprav verske skupnosti načeloma živijo od prispevkov vernikov in drugih dohodkov. Ker je Cerkev daleč največja verska skupnost, je prejela največji delež pomoči od dobrih 5 milijonov evrov. V obdobju epidemije je vlada pomagala verskim uslužbencem tudi z dvigom plačila prispevkov za socialno varnost z 48 odstotkov na 100 odstotkov. Vse te pomoči cerkvam so bile zapakirane v protikoronske ukrepe. Ko se je epidemija izpela, bi se morala izpeti tudi pomoč države, a se to ni zgodilo. Iz gradiva, ki smo ga pridobili na Dnevniku, pa bi lahko sklepali, da pomoč države cerkvam v nekem trenutku, v drugi polovici leta 2021, sploh ni imela zakonite podlage.
Nezakonita pomoč cerkvam?
Država je namreč verskim uslužbencem plačevala 100-odstotno socialno zavarovanje do konca leta 2021, za kar po naših informacijah vlada ni imela nobene zakonite podlage, ne v zakonu o verski svobodi, ne v protikoronskih ukrepih, ne v sklepih vlade, saj je bilo epidemije uradno konec 15. junija 2021. Od 1. januarja 2022 pa je bila državna pomoč za plačilo prispevkov za socialno varnost le še 48-odstotna, kot določa zakon o verski svobodi, ki ga je leta 2007 sprejela prva Janševa vlada. Ob sprejemu zakona je takratni državni zbor pod vodstvom stranke SDS določil 60-odstotno pokritje socialnega zavarovanja, a so delež državne pomoči nato v zloglasnem Zujfu leta 2012 (v času druge vlade Janeza Janše) znižali na 48 odstotkov. In tako bi bilo tudi v prihodnje, če ne bi znova ukrepala tretja vlada Janeza Janše.
Le tri tedne pred nastopom Golobove vlade je 11. maja na 367. dopisni seji bivša vlada sprejela uredbo »o načinu zagotavljanja kriterijev za priznanje splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine namenske državne pomoči za plačilo prispevkov za socialno varnost njihovih uslužbencev«. Po objavi uredbe v uradnem listu se je pomoč verskim skupnostim, ki izpolnjujejo pogoje (če je cerkvi priznan status splošno koristne organizacije), nemudoma dvignila na 100-odstotno kritje prispevkov za socialno varnost, drugim verskim skupnostim, ki ne dosegajo kriterijev, pa se je pomoč dvignila na 60 odstotkov. Takšna uredba prinaša vsaj dve konkretni posledici: sredstva za pomoč verskim skupnostim se pri kritju socialne varnosti podvojijo s približno 1,6 milijona evrov na letni ravni na dobre tri milijone evrov; poleg tega bodo verski uslužbenci po upokojitvi prejemali višje pokojnine, čeprav niso veliko prispevali v pokojninsko blagajno. Iz podatkov o plačilu socialnih prispevkov za leto 2021, ki znašajo približno še enkrat več kot leto pred tem, je razbrati, da je država izplačala za 1,2 milijona evrov dodatnega denarja verskim skupnostim, od tega je dobila Katoliška cerkev veliko večino, in sicer 1,14 milijona evrov.
Uredbo naj bi razveljavili
Bivša vlada je po naših zanesljivih informacijah sprejela uredbo kljub opozorilom vladne zakonodajne službe, da je sporna, saj nima podlage v krovnem zakonu o verski svobodi in da se kot akt postavlja nad sam zakon, ki ureja pogoje priznanja statusov verskim skupnostim. Poleg tega so opozorili, da mora imeti vsako dodeljevanje finančnih sredstev zakonsko podlago, v tem konkretnem primeru pa je po mnenju vladne zakonodajne službe ni. V državah, kjer spoštujejo pravo, ima namreč vsaka poraba javnofinančnih sredstev izrecno podlago v zakonu. »Določitev višine plačila prispevkov je zakonska materija, zato se lahko ta pravica ureja zgolj z zakonom, ne pa tudi s podzakonskim aktom,« piše v mnenju zakonodajne službe vlade.
Uredba je problematična tudi z vidika enakosti verskih uslužbencev in samozaposlenih v kulturi, zato lahko sklepamo, da bi lahko bila sprejeta uredba tudi neustavna. To ne bi bilo nič nenavadnega, saj je bivša vlada v okviru boja proti covidu-19 sprejela več neustavnih odlokov. Uredba bi lahko bila sporna, so opozorili v zakonodajni službi, »če bi povzročila neenakost položaja uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti v razmerju do samozaposlenih v kulturi, katerih plačilo prispevkov za socialno varnost se prav tako plačuje iz državnega proračuna, brez presoje razumnih, stvarnih in iz narave stvari izhajajočih razlogov za razlikovanje«. Opozorila zakonodajne službe je vlada Janeza Janše v zaključnih tednih mandata – tako se zdi – morda celo naklepno spregledala.
Kaj bo v zvezi s tem storila nova vlada, še ni povsem jasno. Po naših informacijah naj bi v prihodnjih tednih sprožili postopek za razveljavitev uredbe oziroma za vrnitev v zakonito stanje, ni pa še jasno, kdaj naj bi se to zgodilo. To pomeni, da bi država v prihodnje plačevala le 48 odstotkov socialnega zavarovanja verskim uslužbencem.
