Predsednik SDS Janez Janša je zaradi kazenskega postopka in kasneje razveljavljene sodbe v zadevi Patria, zaradi katere je moral za zapahe, od države in nekaj posameznih (večinoma že nekdanjih) pravosodnih funkcionarjev zahteval okoli 900.000 evrov odškodnine. Ker pravosodni funkcionarji niso kazensko ali odškodninsko odgovorni za svoje odločitve, je del tožbe, ki se je nanašala na njih, pričakovano in ekspresno izgubil, mu je pa kranjsko okrožno sodišče v prvi polovici septembra dosodilo dodatnih 39.215 evrov odškodnine in pripadajoče zamudne obresti od jeseni 2017.
Pred tem je država Janši del odškodnine že priznala in mu nakazala 44.000 evrov odškodnine skupaj z obrestmi, Janša pa je vztrajal pri visoki odškodnini in bil nazadnje uspešen v manjšem delu. Janez Janša bo oziroma je že od države tako dobil skupaj približno 83.000 evrov odškodnine, plus obresti na zadnji dosojeni znesek.
Skrivalnice sodišča
Da je prvostopenjska sodba že pravnomočna, so nam potrdili na kranjskem okrožnem sodišču. To informacijo so navedli v eni izmed dveh odločb, s katerima so nam zavrnili dostop do sodbe, čeprav so sojenja v Sloveniji po ustavi javna.
Ko smo anonimizirano kopijo sodbe, iz katere bi bilo mogoče razbrati, zaradi katerih specifičnih okoliščin je sodišče Janši prisodilo za slovenske razmere visoko odškodnino, po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali sredi septembra, so nas na sodišču ekspresno odslovili z argumentom, da postopek še ni pravnomočno končan, razkritje sodbe pred njeno pravnomočnostjo pa bi po mnenju sodišča lahko pomenilo škodo za nadaljnji tek pravdnega postopka. Kot so odločili, bi ob razkritju sodbe lahko nastala škoda, »ki bi bila večja od škode, ker se javnost ne seznani«.
Po naši pritožbi na urad informacijske pooblaščenke so morali na kranjskem sodišču o naši zahtevi še enkrat odločiti, tudi v drugo pa so dostop do sodbe zavrnili. Pojasnili so, da je sodba vmes že postala pravnomočna, vendar so tokrat našli več drugih razlogov, zakaj javnost do nje nima pravice. Že zgolj ime tožnika Janeza Janše, ki smo ga navedli v zahtevi, je po mnenju sodišča tako pomemben osebni podatek, da onemogoča izdajo anonimizirane sodbe (iz katere sodišča umaknejo sporne zasebne podatke vpletenih). Čeprav je Janez Janša poslanec in v vseh pogledih javna oseba, so na sodišču zaključili, da se tožba in sodba nista nanašali na opravljanje njegove javne funkcije. Poleg tega so ocenili, da se konkretna zadeva ne nanaša na nobeno od družbeno pomembnih dobrin in da je bilo sojenje v Janševi tožbi delno zaprto za javnost – za zaprtimi vrati so zaslišali Janševo soprogo Urško Bačovnik Janša. Sodišče ima sicer možnost, da v sodbi sporne dele, ki so se odvijali za zaprtimi vrati, v celoti počrni, vendar ne v tem primeru: »Delni dostop prav tako ni mogoč zaradi tolikšne vsebnosti in koncentracije osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti, ne da bi zaradi tega prišlo do kršitve varovanih osebnih podatkov.«
Pritožil se ni nihče
Kako je sodišče ovrednotilo različne okoliščine, zaradi katerih je Janši pripadla za slovenske razmere visoka odškodnina, tako ostaja nejasno. Pred nekaj leti je denimo Ljubljančan R. Đ., ki je bil 14 mesecev neupravičeno zaprt v priporu, v katerem velja najstrožji režim, prejel odškodnino 29.000 evrov, Janši pa je pripadla bistveno višja odškodnina za približno šest mesecev najblažjega režima – na odprtem oddelku.
S sodbo kranjskega sodišča sta bila očitno zadovoljna tako Janša kot tudi državno odvetništvo, saj so nam na kranjskem sodišču potrdili, da se nanjo ni pritožil nihče.
Javno se je Janša na omrežju X ob prvostopenjsko sodbo sicer obregnil, češ da mu je sodišče prisodilo le osem odstotkov zahtevanega in da so njegovi stroški »celotnega 17-letnega procesa krepko prek 100.000 evrov«. Ko je Janša izgubil del tožbe, ki se je nanašal neposredno na pravosodne funkcionarje, se prav tako ni pritožil, je pa na spletni dražbi prodajal uniforme in slike ter tako zbiral sredstva za poplačilo sodnih stroškov.
