Povprečna neto plača je januarja dosegla 1653,73 evra in je bila od plače za december nominalno nižja za 6,5 odstotka, realno pa za šest odstotkov, je danes objavil statistični urad.
Povprečna plača se je znižala predvsem zaradi manjšega obsega izrednih izplačil. Delež teh izplačil v celotni masi izplačanih bruto plač je namreč pri plači za januar znašal le 0,2 odstotka, pri plači za december pa 5,8 odstotka.
V medletni primerjavi se je povprečna plača za januar v neto znesku nominalno zvišala za 5,4 odstotka, realno pa za 2,7 odstotka.
Povprečna bruto plača se je v primerjavi s plačo za december znižala v obeh sektorjih - v zasebnem za šest odstotkov in javnem za 5,5 odstotka. V institucionalnem sektorju država je bila nižja za 4,5 odstotka.
Na ravni področij dejavnosti je bila povprečna plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3645,79 evra bruto oziroma 2199,81 evra neto), najnižja pa v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih (1939,63 evra bruto oziroma 1258,63 evra neto).
V strukturi povprečne bruto plače je največji delež predstavljal znesek osnovne plače (66,8 odstotka). Sledili so deleži zneskov nadomestil plače, ki bremenijo delodajalca (15,2 odstotka), dodatkov (12,5 odstotka), dela plače za delovno uspešnost (5,3 odstotka) in plačila za poslovno uspešnost (0,2 odstotka).
Delež dodatkov v znesku povprečne bruto plače je bil največji v rudarstvu (19,8 odstotka) ter zdravstvu in socialnem varstvu (19,6 odstotka), delež dela plače za delovno uspešnost pa v izobraževanju (9,4 odstotka).
Ob predpostavki, da bi bile vse osebe, ki so zaposlene pri pravnih osebah ter so prejele plačo in/ali nadomestilo plače v breme delodajalca, zaposlene za poln delovni čas, bi povprečna bruto plača za letošnji januar znašala 2665 evrov. 64,9 odstotka zaposlenih oseb bi v tem primeru prejelo bruto plačo, ki je nižja od povprečne bruto plače, polovica zaposlenih oseb bruto plačo, nižjo od 2248 evrov, desetina zaposlenih oseb pa bruto plačo, višjo od 4171 evrov.