V Bruslju bo 18. decembra, na dan zasedanja voditeljev EU, ki bodo razpravljali o trgovinskem sporazumu z Mercosurjem, vseevropski protest kmetov. Organizirata ga Združenje evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacija evropskih kmetijskih zadrug (COPA-COGECA), ključna razloga pa sta sklenitev trgovinskega sporazuma EU z državami Mercosurja (Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem) in načrtovano zmanjšanje evropskega proračuna za kmetijstvo. Ker je 6. novembra sklenitev trgovinskega sporazuma z Mercosurjem podprla tudi slovenska vlada, so Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ter društvi Kmečka iniciativa in Slovenski kmet po naših informacijah pritiskali na kmetijske organizacije, naj njihovi člani ta dan izpeljejo traktorski protest tudi v šestih slovenskih mestih, in sicer v Ljubljani, Celju, Kranju, Novem mestu, Murski Soboti in na Ptuju.
Nevladniki: Sporazum daje prednost dobičku
Sporazum z Mercosurjem nastaja že četrt stoletja. Nekatere države, zlasti Francija, mu odločno nasprotujejo, medtem ko ga slovenska vlada podpira. Med argumenti navaja postopno popolno odpravo dajatev za 91 odstotkov blaga, ki ga podjetja EU izvažajo v omenjene štiri južnoameriške države. Sporazum predvideva tudi odpravo ali znižanje izvoznih dajatev, ki jih države Mercosurja uporabljajo za nekatere surovine in kmetijske izdelke. Vlada zagotavlja, da bodo občutljivi kmetijski proizvodi, kot so govedina, sladkor ali perutnina, deležni preferenčne obravnave le v omejenih količinah in prek skrbno umerjenih tarifnih kvot. Poleg tega sporazum varuje šest geografskih označb pri živilih. To so kranjska klobasa, kraška panceta, kraški zašinek, kraški pršut, slovenski med in štajersko-prekmursko bučno olje.
Nevladne organizacije, ki delujejo na področju kmetijstva, okolja in človekovih pravic, sporazumu z Mercosurjem družno ostro nasprotujejo. Poudarjajo, da bo iz Evrope v Južno Ameriko posledično potovalo več kemičnih produktov in avtomobilov, od tam pa bo prihajalo več kmetijskih izdelkov, zlasti govedine, krme, perutnine, soje, koruze in sladkorja. »Sporazum daje prednost dobičku nekaterih industrij pred okoljem, trajnostjo, zdravjem, pravičnostjo in prehransko varnostjo,« so izpostavili predstavniki slovenskih nevladnih organizacij s področja kmetijstva in okolja. Poslance državnega zbora so zato pozvali, naj stališča vlade do sporazuma z Mercosurjem ne podprejo, slovenske poslance v evropskem parlamentu pa, naj podprejo pobudo, da sodišče EU presodi, ali je sporazum sploh združljiv s pogodbami EU.
Sindikat ni naklonjen puntu doma
Vseevropskemu protestu v Bruslju se bodo 18. novembra pridružili tudi slovenski kmetje. Jože Podgoršek, vidni član Janševe SDS in kmetijski minister v senci te stranke, ter predstavniki društev Kmečka iniciativa in Slovenski kmet so po naših informacijah pritiskali na Sindikat kmetov Slovenije (SKS), naj ta dan v več slovenskih mestih organizira samostojen traktorski punt.
Včeraj so predstavniki kmetijskih organizacij o tem sestankovali na sedežu KGZS, vendar zelene luči kmečkemu protestu tudi v Sloveniji (za zdaj) niso prižgali. Njegovo morebitno izvedbo so odložili na januar. Končno odločitev o tem naj bi sprejeli organi vsake od sodelujočih nevladnih kmetijskih organizacij – sindikata, KGZS, Zadružne zveze Slovenije, Čebelarske zveze Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije, Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Združenja slovenske kmečke iniciative … Ključni problem je namreč financiranje takšnega protesta, ki ni poceni. Zadnji traktorski punt je bil aprila 2023 v Ljubljani. Stal naj bi okoli 100.000 evrov, stroške pa so si takrat razdelili kmečki sindikat, kmetijska zbornica in zadružna zveza. V SKS naj samostojnemu traktorskemu protestu v Sloveniji ne bi bili naklonjeni, saj nimajo denarja za njegovo izvedbo. Plačilna nedisciplina pri pobiranju sindikalne članarine je namreč zelo velika. Podpirajo pa vseevropski protest v Bruslju in upajo na pomoč evropskih poslancev iz Slovenije, KGZS, zadružnikov … pri sofinanciranju stroškov tistim, ki bi želeli odpotovati tja.
»Sporazum v tehničnem smislu ni dramatičen«
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je na podlagi izračunov, ki jih je naredila evropska komisija, za Dnevnik ocenil, da ekonomske posledice trgovinskega sporazuma z Mercosurjem na makro ravni za celotno Evropo na področju kmetijstva ne bodo velike. »Sporazum v tehničnem smislu ni dramatičen, saj ne gre za popolno odpiranje južnoameriškega trga z govejim mesom in perutnino, ampak za spremembo carinskih kvot. To pomeni, da bo carina za uvoz do določene količine, če se ne motim, gre denimo za manj kot 100.000 ton govedine na leto, znižana na nič. Ekonomske posledice na ravni evropskega kmetijstva ne bodo velike, saj Evropa že zdaj uvaža veliko surovine za predelavo, to je zamrznjene govedine in svinjine. Bodo pa na slabšem evropski ponudniki premium govedine višjega cenovnega razreda. V tem pogledu sta močni predvsem Belgija in Francija,« je dejal Kuhar in pripomnil, da Slovenije to ne bo prizadelo, saj butične govedine praktično nimamo. »Od boga smo dobili ozemlje za prirejo vrhunske govedine, torej za butično govedorejo, toda zanjo ni nihče zadnjih dvajset let naredil nič. Ker nimamo vzpostavljene verige, izvažamo mukajoče bikce (žive živali, op. p.), dodane vrednosti pa ni. Dodano vrednost iz naše govedine ustvarjajo Avstrijci,« je kritičen Kuhar.
