Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se je na silvestrovo ob robu obiska v dveh domovih starejših posebej zahvalil zaposlenim v domovih, za katere je bil december izjemno zahteven mesec. Njihova požrtvovalnost je bila ključna pri tem, da so s stanovalci domov, ki so podali soglasje za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe, pravočasno sklenili osebne načrte, ki pomenijo pogodbo o izvajanju storitev v dodeljenem obsegu. Skrajni rok je bil 31. december. Januarja bodo tako prvič prejeli nižje račune, ki bodo zajemali le plačilo za namestitev in prehrano (pri čemer je postavljena kapica: 781 evrov za standardno namestitev), medtem ko se bo oskrba v obsegu dodeljenih ur pokrila iz novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Za nadstandard bo treba še naprej doplačevati, z izjemo socialno ranljivih, ki so bili tega že doslej oproščeni, če standardne alternative niso imeli. »V domovih smo dali vse od sebe, da smo pravočasno izvedli vse potrebno. Po zadnjih informacijah se nikjer ni tako zataknilo, da prevedba ne bi uspela. Je pa res, da smo se v veliki meri že sami predhodno pripravljali,« nam je tik pred koncem leta potrdil Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. V nov sistem je prevedena velika večina od približno 20.000 stanovalcev, razen redkih, ki se za to niso odločili ali niso izpolnjevali vseh pogojev. Ministrstvo je zaradi zamud pripravilo tudi poseben zakon, s katerim je postopek prevedbe poenostavilo, pomembno vlogo preverjanja izpolnjevanja pogojev pa je nato v postopku prevzela tudi prevedbena točka ljubljanskega centra za socialno delo (CSD).
Pod časovnim in političnim pritiskom
Pritisk ni bil le časovni, temveč tudi politični. Predsednik vlade Robert Golob je že jeseni izpostavil, da bo minister moral prevzeti politično odgovornost, če ne bo poskrbel za pravočasno prevedbo. Ni pa takrat politične odgovornosti vezal na učinkovitejše uveljavljanje sistema kot celote.
Kljub drugačnim političnim obljubam lahko o pravočasnosti tako govorimo le v primeru prevedbe že obstoječih stanovalcev, ki so bili že doslej v sistemu socialnega varstva, ne pa tudi novih uporabnikov. Ti ob oddaji vloge več mesecev čakajo na izdajo odločbe, saj se zatika že na vstopnih točkah centrov za socialno delo, ki še vedno nimajo ustrezne informacijske podpore. Nato sledi še čakanje na storitve. Zaradi razkoraka med formalno upravičenostjo in realno izvedljivostjo se že ves čas vrstijo kritike o nesorazmernosti novega prispevka.
Številke o uporabnikih oskrbe na domu skrivnost
Najpomembnejša nova pravica – do oskrbe na domu – pol leta po uveljavitvi v praksi še ne živi oziroma v zelo omejenem obsegu. Prav oskrba na domu je sicer med vsemi pravicami v okviru dolgotrajne oskrbe edina sistemska novost, in ne le nadgradnja dosedanjih pravic, poleg tega je bistvena za uresničevanje vizije dolgotrajne oskrbe – vsem, ki potrebujejo pomoč, omogočiti, da čim dlje ostanejo v domačem okolju.
Z ministrstva za solidarno prihodnost nam na vprašanje, koliko osebnih načrtov so z izvajalci že sklenili upravičenci do oskrbe na domu, ki so že prejeli odločbe, in koliko jih že prejema storitve v praksi ter pri katerih izvajalcih, kljub večkratnim prošnjam še niso odgovorili. Po neuradnih informacijah gre za peščico posameznikov. Med prvimi, če ne prvi, so jo v praksi začeli izvajati pri največjem izvajalcu, koncesijskem zavodu Pristan. »Do danes se je na nas obrnilo okrog 65 uporabnikov z odločbo o dolgotrajni oskrbi, ki jim v povprečju pripada po 60 ur oskrbe na mesec. Sklenili smo osem osebnih načrtov z uporabniki, ki storitve tudi prejemajo,« nam je povedal direktor zavoda Martin Kopatin. Njegova glavna skrb ostaja, ali bodo glede na pomanjkanje kadra, ki je največja težava, vsem upravičencem sploh lahko zagotovili storitve v obsegu ur, do katerih so upravičeni. »Trudili se bomo zagotoviti čim več storitev, vendar verjetno ne bomo uspeli izpolniti vseh pričakovanj uporabnikov.« Upravičenci, ki storitve ne bodo mogli prejeti v celoti, se bodo lahko odločili za denarni prejemek. Kopatin pričakuje, da se bo to začelo dogajati.
Pri številnih izvajalcih so zaradi pomanjkanja kadra čakalne vrste že doslej nastajale pri socialnovarstveni storitvi pomoči na domu, ki se bo izvajala še naprej. Zdaj bodo v glavnem isti izvajalci nudili še oskrbo na domu, kjer bo obseg ur praviloma večji, zato bodo čakalne vrste kvečjemu še daljše. Tudi na ministrstvu so v zadnjem času večkrat realno priznali, da bo vzpostavljanje sistema postopno.
Še nobenega računa za oskrbo na domu
Da naj bi se storitve dolgotrajne oskrbe, za katere že od 1. julija plačujemo nov prispevek od plač, v večjem obsegu dejansko začele izvajati šele v letu 2026, kažejo tudi podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je skrbnik nove blagajne.
»Prejeli nismo še nobenega računa izvajalcev za plačilo storitev dolgotrajne oskrbe na domu,« so nam odgovorili z ZZZS. So pa prejeli račune Telekoma za izvajanje e-oskrbe (714.000 evrov), račune izvajalcev dolgotrajne oskrbe za financiranje dodatnih stroškov dela (17,2 milijona evrov) ter račune Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (108,2 milijona evrov) za dodatek za pomoč in postrežbo. Denar iz novega prispevka se je tako letos večinoma prelil v pokojninsko blagajno, čeprav je dodatek za pomoč in postrežbo pravica iz pokojninskega zavarovanja, kar je naletelo na kritike gospodarstva o podvajanju. Po novem ta dodatek sicer pripada le še slepim in slabovidnim, saj ga je v okviru dolgotrajne oskrbe nadomestil denarni prejemek.