Prejšnji teden smo poročali, da je ljubljanski župan Zoran Janković izpogajal 25 odstotkov nižjo ceno za razširitev in rekonstrukcijo Barjanske ceste. Konzorcij podjetij KPL in Trgograd je podal edino veljavno ponudbo. Ponudil je 27,8 milijona evrov. Po pogajanjih pa so se dogovorili, da bo edini ponudnik obsežna dela, ki vključujejo tudi rekonstrukcijo nadvoza čez avtocesto, izvedel za 20,8 milijona evrov.
Da je bila oddana samo ena ponudba, sicer ni nenavadno. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v lanskem poročilu opozorila na velik delež javnih naročil, v katerih slovenski naročniki prejmejo zgolj eno ponudbo. V letu 2024 je bil ta delež več kot 43-odstoten. V povprečju so prispele 2,4 ponudbe, je razvidno iz poročila ministrstva za javno upravo (MJU).
Skladno z zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) je mogoče pogajanja izvesti na več načinov in v različnih vrstah postopkov. Več kot polovica naročil je bila v letu 2024 izvedena s postopkom naročila male vrednosti, ki vključuje možnost pogajanj. »Pogajanja so v različnih oblikah tudi del postopkov, kot so konkurenčni dialog, partnerstvo za inovacije, konkurenčni postopek s pogajanji z objavo in postopek s pogajanji brez predhodne objave,« Dnevniku pojasnjuje MJU.
Zakon sicer ne vsebuje določb, ki bi natančneje urejale protokol pogajanj; zagotoviti je treba enakopravno in nediskriminatorno obravnavo vseh ponudnikov. MJU ne izvaja statističnih analiz o tem, kolikšne (povprečne) popuste so naročniki dosegli s pogajanji. Pri nas sicer poznamo osem vrst postopkov javnega naročanja: odprti postopek, omejeni postopek, konkurenčni dialog, partnerstvo za inovacije, konkurenčni postopek s pogajanji, postopek s pogajanji z objavo, postopek s pogajanji brez predhodne objave in postopek naročila male vrednosti.
Konkurenca ne prinese nujno konkurenčne cene (Barjanska in Tbilisijska)
Ni nujno, da se naročnik pogaja zgolj o ceni, temveč se lahko pogaja tudi o drugih parametrih, vsebini naročila, pogojih izvedbe in pogodbenih določilih. V primeru Barjanske ceste se je po pogajanjih drastično spremenil tudi rok za izvedbo del. V projektni dokumentaciji so bila za Barjansko cesto predvidena dela v trajanju 18 mesecev, po pogajanjih pa 12, torej za tretjino manj. Bo pa izvajalec imel lažje delo, saj je iz pogajanj izšel tudi dogovor, da bo cesta v času del popolnoma zaprta, in ne več delno odprta.
V primeru, da so ponujene cene previsoke in se tudi na pogajanjih ni mogoče dogovoriti, se naročilo zaključi z neoddajo in se postopek ponovi. Pri tem pa število ponudnikov ne pomeni tudi lažjih pogajanj za investitorico. Takšen primer je rekonstrukcija Tbilisijske ulice, ki je prav tako investicija Mestne občine Ljubljana (MOL). Ponudbo so podali trije konzorciji, po treh krogih pogajanj so vsako ponudbo znižali za okoli dva milijona evrov. Investitorica, torej MOL, interesentom ni želela razkriti, kakšna je njena ocena vrednosti del ali koliko sredstev ima zagotovljenih. »Skladno z načelom gospodarnosti bi razkritje navedenih podatkov škodilo upravičenim poslovnim interesom naročnika in poslabšalo njihovo pogajalsko izhodišče v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila.« Naročilo so ponovili prejšnji teden. V občinskem proračunu za tekoče leto sicer piše, da je za rekonstrukcijo te ceste zagotovljenih 4,7 milijona evrov proračunskih sredstev. Najnižjo ponudbo je dala družba KPL v konzorciju z družbo PZG, ki je cesto želela obnoviti za 6,8 milijona evrov, potem ko so v treh krogih pogajanj prvotno ponudbo z 8,7 milijona evrov znižali na 6,8 milijona. Naročilo so ponovili prejšnji teden.
Ljubljanski aneksi zasenčijo pogajanja (Ilirija)
Cena, dogovorjena na pogajanjih, pa velikokrat ni dejanska vsota javnih sredstev, ki gre za posamezni primer. Med izvajanjem del se sprejemajo aneksi, ki zaradi različnih razlogov, največkrat zaradi nepredvidenih del ali okoliščin, spremenijo končno ceno, velikokrat pa tudi podaljšajo čas trajanja del, kar je prav tako lahko dodaten strošek. Takšen je primer kopališča Ilirija, ki je bilo končano lani spomladi. V prvem naročilu iz leta 2021 so prejeli sedem ponudb. Najnižja je znašala 54,4 milijona evrov, najvišja pa 63,6 milijona evrov; te cene so brez vključenega davka na dodano vrednost. Postopek se je zaključil z neoddajo, saj so bile ponudbe previsoke, občina pa je imela zagotovljenih nekaj manj kot 40 milijonov evrov. Vse ponudnike so povabili na pogajanja in na koncu je družba Makro 5 ponudila, da dela opravi po ceni 53 milijonov evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. Pri tem so ponudbo brez davka s 54,4 izpogajali na 43 milijonov evrov. Vmes je občina še izvedla rebalans in za projekt namenila dodatnih 26 milijonov evrov.
V času del so za Ilirijo sprejeli 18 aneksov in vrednost je skozi leta narasla za skoraj deset milijonov evrov ter sedaj znaša okoli 62,5 milijona evrov. Z dodatnimi deli in zamudami so nastali tudi drugi stroški. Projektna dokumentacija in nadzor, ki sta del ločenega naročila, sta znašala 1,65 milijona evrov. Zaradi dodatnih del in njihovega podaljšanja so sprejeli še tri anekse v skupni vrednosti več kot 721.000 evrov.
Polovico nižja cena, a so morali dvakrat polagati asfalt (Litijska cesta in Hrušica pod Golovcem)
Leta 2015 je ljubljanska občina izbrala konzorcij KPL, v sodelovanju z družbama Javna razsvetljava in Teleg-M. Naročili so obnovo Litijske ceste in Hrušice pod Golovcem. V pogajanjih se je ponudba prepolovila – s slabih šest na dobre tri milijone evrov. Ni jasno, ali je nižja cena prinesla tudi nižjo raven storitve. Že naslednje leto smo poročali, da so zaradi tehnično neustrezno položenega asfalta Litijsko cesto zaprli, izvajalci pa so morali odstraniti štiri centimetre asfalta in položiti novega. Dodatnih stroškov, razen nevšečnosti za občane, ni bilo. Omenjen konzorcij je sočasno z obnovo ceste izvedel še 1,6 milijona evrov vredno obnovo vodovodnega omrežja, ki ni bila del omenjenega naročila. Ta dela so bila izvedena mimo javnega naročila. Na naši vprašanji, zakaj vodovodno omrežje ni bilo že vključeno v javno naročilo in ali je ločen dogovor za izgradnjo vodovoda kompenzacija za ugoden iztek pogajanj, so na občini takrat odgovorili, da so ta vprašanja »neumestna«.
