Krovni protidiskriminacijski zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki velja že od leta 2010, je za primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi postavil dolg, 15-letni rok, ki se izteče letos. Kot smo v Dnevniku že opozorili, veliko objektov še vedno ni prilagojenih in do roka tudi ne bodo.
Dostopnost pa je še vedno pomanjkljiva tudi v javnem potniškem prometu, čeprav se 15-letni zakonski rok za prilagoditev železniškega prometa prav tako izteče letos, rok za prilagoditev avtobusov pa se je iztekel že pred petimi leti.
»Prevečkrat si zatiskamo oči, češ, saj v javnem potniškem prometu ni invalidov. Seveda jih ni, ko pa jim je javni potniški promet v veliki večini nedostopen,« pravijo v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Kritični so predvsem
do stanja v medkrajevnem avtobusnem potniškem prometu in železniškem prometu.
Cilj prevoz na klic na območju celotne države
»Gibalno ovirani danes nimamo niti ene medkrajevne avtobusne povezave med večjimi kraji v Sloveniji in smo tako pogosto prepuščeni lastni iznajdljivosti,« opozarja Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije. Po njegovih podatkih so v Sloveniji vsega trije ustrezni avtobusi, ki bi lahko vozili na medkrajevnih progah, a služijo kot izletniški – potovalni avtobusi.
V invalidskih organizacijah so kritični, da razpisi za podelitev novih koncesij za izvajanje medkrajevnega avtobusnega linijskega potniškega prometa niso vsebovali zahtev v zvezi s prilagojenostjo avtobusov pri pomlajevanju voznega parka. Opozarjajo, da morajo biti hkrati razporedi voženj napisani v dovolj veliki pisavi, upoštevajoč tudi dejavnik kontrastov. Prav tako morajo biti vozni redi v digitalni obliki in aplikacijah dostopni za branje za slepe in slabovidne potnike ter oblikovani v lahkem branju za potnike z motnjo v duševnem razvoju.
V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) odgovarjajo, da je glede na konfiguracijo cest, po katerih poteka medkrajevni avtobusni linijski potniški promet, zaradi tehničnih specifikacij avtobusov, s katerimi se izvaja ta služba, težko uresničiti dostopnost vseh avtobusov za medkrajevni linijski potniški promet za invalide v Sloveniji. Večina avtobusov mestnega prometa pa je invalidom dostopna.
Tudi v Nomagu pravijo, da so njihova nizkopodna vozila, prilagojena za uporabo invalidov oziroma oseb z gibalnimi ovirami, pretežno v uporabi v mestnem potniškem prometu, ki ga izvajajo v Novi Gorici, Celju, Velenju, Postojni, Krškem.
»Pri medkrajevnih prevozih se zaradi zagotavljanja varnosti v prometu uporablja drugačen tip vozil, kjer zaradi tehničnih omejitev in zagotavljanja varnosti ni mogoča namestitev klančine ali hidravlike, ki bi omogočala nagib vozila,« pojasnjujejo. Pri prevozu potnikov z gibalnimi ovirami so zato po njihovem mnenju boljša rešitev tako imenovani prevozi na klic.
Septembra lani je začel delovati pilotni projekt prevozov na klic za gibalno ovirane osebe, ki ga v sodelovanju z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo izvaja DUJPP. Projekt omogoča prevoze oseb od začetne do končne točke potovanja, ki od začetne ne sme biti oddaljena več kot 50 kilometrov. V primeru, da potnik potuje zunaj tega območja, storitev omogoča prevoz do najbližje dostopne postaje javnega potniškega prometa. »Prva faza pilotnega projekta se bo končala februarja 2025, DUJPP pa je že razpisal novo javno naročilo za drugo fazo pilotiranja, kjer se bo pokritost prevozov na klic poleg Maribora in Ljubljane razširila še na Celje, Novo mesto, Novo Gorico, Kranj in Koper,« pojasnjujejo v DUJPP. Prevozom na klic se bodo z novim razpisom priključili tudi brezplačni prevozi za težje in težko gibalno ovirane študente. V NSIOS pravijo, da gre pri prevozih na klic za dobro rešitev, vendar se bojijo, da bo ovira pomanjkanje ustreznega kadra in prilagojenih vozil.
V DUJPP še poudarjajo, da so v sodelovanju s pristojnim ministrstvom lani pristopili tudi k prenovi sistema peronizacije, vendar je ovira tudi lastništvo, saj večina postaj ni v lasti države, temveč koncesionarjev, v okviru projekta prenove sistema integriranega javnega potniškega prometa, ki ga bodo letos nadaljevali, pa se predvideva tudi ustrezna podpora slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter gibalno oviranim osebam.
Vse več vlakov prilagojenih, zatakne se pri infrastrukturi
V železniškem prometu je kar nekaj vlakov prilagojenih, predvsem mednarodni, kot sta intercity in eurocity.
Se pa marsikje zatakne pri spremljajoči infrastrukturi, opozarjajo v NSIOS. Nič namreč ne koristi nizkopodni vlak, če so železniške postaje, peroni in dostopi do peronov težko dostopni ali pa sploh ne, ker so na primer klančine prestrme, dvigala v okvari, peroni prenizki, sanitarije nedostopne, taktilne oznake nepravilno postavljene …
Dane Kastelic pravi, da bi bilo z dobro logistiko in komunikacijo mogoče marsikaj rešiti. »Odlično imajo to urejeno letalske družbe, invalidi se morajo prijaviti eno uro pred predvidenim letom in gredo prvi na letalo, pri pristanku pa zadnji z letala. Naročanje dan ali dva dni prej za potovanje z vlakom je nedopustno za informacijsko družbo. To je znak okorelosti Slovenskih železnic,« ocenjuje. Prevoznik Slovenske železnice – Potniški promet zdaj namreč priporoča najavo potovanja invalidne osebe 24 ur pred odhodom vlaka.
V Slovenskih železnicah pojasnjujejo, da je trenutno v železniškem omrežju 59 novejših postaj z visokimi peroni in vso pripadajočo opremo za neoviran dostop oseb z omejeno mobilnostjo. Invalidnim osebam je omogočen dostop tudi na okoli 100 drugih postajah, vendar sta vstop v vlak in izstop iz njega nekoliko otežena zaradi nižjega perona. Število prilagojenih postaj se bo glede na načrtovane prenove, ki so v domeni direkcije za infrastrukturo, v prihodnje povečevalo.
Dvigala so v okvari predvsem zaradi vandalizma, kar skušajo odpraviti
v najkrajšem času. Glede taktilnih oznak pa ocenjujejo, da se je stanje, tudi po zaslugi sodelovanja z invalidskimi organizacijami, v zadnjih letih zelo izboljšalo.
LPP: Do prihodnjega leta vsi avtobusi s klančinami
V javnem podjetju Ljubljanski potniški promet (LPP) pravijo, da pri posodabljanju voznega parka skrbijo, da so vsi novi avtobusi standardno prilagojeni osebam z oviranostmi. Prilagoditve vključujejo LED-zaslone za boljšo vidnost številke proge in smeri vožnje, klančino ter nagibno tehniko za lažji vstop oseb z oviranostmi, posebne prostore zanje, drogove za oprijem (ustrezno močne barve in v standardnih razmakih) ter glasovne in tekstovne napovednike postajališč. Pred časom so barvno uskladili notranjost vseh avtobusov na način, da so prilagojeni slabovidnim.
Tako so opremljeni vsi mestni avtobusi v voznem parku LPP, razen trinajstih starejših avtobusov, ki nimajo klančin, kar pa bo s prihajajočimi posodobitvami voznega parka urejeno. Letos pričakujejo dobavo osmih vodikovih avtobusov, ki bodo že ustrezno opremljeni s klančinami. Preostalih pet avtobusov brez klančin pa bodo zamenjali najkasneje v prihodnjem letu.
Kar zadeva infrastrukturo na postajališčih, v LPP ne zaznavajo težav. Na vsakoletnih seminarjih voznike poučujejo o ustrezni komunikaciji s posebnimi skupinami potnikov. Osebam z oviranostjo so na voljo tudi posebne identifikacijske kartice, na osnovi katerih jih vozniki takoj prepoznajo in jim ustrezno pomagajo. Osebe z oviranostjo lahko uporabljajo tudi storitev prevoz na klic, o svojem vstopu na določen avtobus pa lahko voznika vnaprej obvestijo tudi preko aplikacije urbana. Decembra lani so zabeležili 73.502 validacij oseb z oviranostmi.
