Kampanja Inštituta 8. marec Moj glas, moja izbira za dostop do varnega in zakonitega splava v vseh državah EU je brez dvoma velik uspeh slovenske civilne družbe. Kampanja glavnega zakonodajnega cilja sicer ni dosegla, ker evropska komisija ni sledila pobudi in ni vzpostavila novega finančnega mehanizma za financiranje dostopa do splava v državah članicah. Je pa dovolila uporabo obstoječih sredstev EU, s čimer je prvič jasno priznala, da se lahko ta sredstva uporabljajo v ta namen. To je pomemben korak naprej, saj mora imeti vsaka ženska pravico odločati o svojem telesu.
NSi, SLS in Fokus
Ne. Cilj kampanje Moj glas, moja izbira je bil sprejetje zakonodaje EU, ki bi vzpostavila nov finančni mehanizem za financiranje dostopa do splava v državah članicah. Kampanja tega cilja ni dosegla, saj gre za področje, ki je v pristojnosti držav članic, ne EU. Za velik uspeh slovenske civilne družbe bi šteli, če bi z milijonom evrov, ki je bil porabljen za to kampanjo, civilna družba prispevala k dejanskemu reševanju težav žensk, na primer k večji dostopnosti ginekologov, večjemu odzivu žensk na preventivne programe za odkrivanje raka ali pogostejši odločitvi za cepljenje proti raku materničnega vratu.
Resnica
Slovenija ima svobodno odločanje o rojstvu otrok zapisano v ustavi, kar pomeni, da je to vprašanje pri nas jasno urejeno na ravni temeljnih pravic. Če se druge države pri razpravah o zakonodaji zgledujejo po naši ustavni ureditvi, je to predvsem priznanje, da imamo na tem področju stabilen in pravno jasen okvir. Hkrati pa gre za zelo občutljivo etično in družbeno vprašanje, o katerem morajo posamezne države odločati odgovorno in v skladu s svojimi demokratičnimi postopki in vrednotami družbe.
Levica in Vesna
Da. Kampanja Moj glas, moja izbira je pomemben uspeh Inštituta 8. marec in slovenske civilne družbe. Pokazala je, da lahko odločna in dobro organizirana civilnodružbena pobuda preseže nacionalne okvire in pomembno prispeva k razpravi o temeljnih pravicah žensk na evropski ravni. Pravica do varnega in dostopnega splava je temeljna človekova pravica in pomemben del javnega zdravja. Zato je pomembno, da se na ravni Evropske unije krepijo mehanizmi, ki zagotavljajo, da imajo ženske v vseh državah članicah dostop do varnih zdravstvenih storitev in možnost svobodnega odločanja o lastnem telesu.
Gibanje Svoboda
Da. Slovenska civilna družba ima veliko uspehov tako na slovenski kot na evropski ravni, tudi s sodelovanjem v različnih iniciativah. Kampanja Moj glas, moja izbira pa je nedvomno največji uspeh, saj je pod vodstvom slovenskega civilnodružbenega kolektiva dosegla izjemen preskok: obravnavo dostopa do varnega in dostopnega splava je iz vprašanja nacionalnih odločitev premaknila v nekaj, kar se zdaj tudi na evropski ravni obravnava kot vprašanje zagotavljanja javnega zdravja. Poleg širitve pravic žensk ta izjemni uspeh kaže tudi na moč slovenske civilne družbe v mednarodnem kontekstu.
SDS
Ne. Pobudniki kampanje niso zmagali, ampak izgubili. Področje zdravstva je v pristojnosti držav članic in tega se evropska komisija očitno zaveda, zato ni predlagala nobenega novega zakonodajnega instrumenta ali sklada, pri čemer ni kršila suverenosti držav in postopka pobude ne bo nadaljevala. Vprašanje splava je v Sloveniji urejeno v ustavi, zato kampanja v ničemer ne spreminja obstoječega stanja in Slovenkam ne prinaša ničesar. Glede na to, da je pri nas več kot 230.000 žensk brez ginekologa, menimo, da bi bilo bolje, da bi ta civilna družba svoje aktivnosti za izboljšanje stanja usmerila v to problematiko.
SD
Da. Socialni demokrati smo aktivno podpirali to pobudo od samega začetka. Ženski forum SD je sodeloval pri zbiranju podpisov v začetni fazi. Pomembno vlogo je v končnih fazah procedur v institucijah Evropske unije odigral evropski poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec. In sicer skupaj s svojo ekipo in širšo politično družino S&D, ki je na evropski ravni lobirala za podporo pobudi. Socialni demokrati verjamemo v pravico do varnega splava in smo bili pri tem prizadevanju zelo aktivno vključeni.
Prerod
Da. Kampanja je pomemben dokaz, da lahko civilna družba preseže nacionalne okvire in soustvarja evropske pobude na področju temeljnih pravic. Pobuda širše odpira pomembno razpravo o enakosti, dostojanstvu in zdravstveni varnosti žensk. Poseben poklon gre Inštitutu 8. marec, ki je s predanim in profesionalnim delom pokazal, da ima lahko vztrajna civilnodružbena akcija evropski, pa tudi svetovni domet. Takšne pobude dokazujejo, da ima aktivna in odgovorna civilna družba pomembno vlogo pri oblikovanju pravičnejše in bolj solidarne Evrope.
Demokrati Anžeta Logarja
V Sloveniji imajo ženske pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok že od leta 1977. Veseli nas, da je tako. Lepo je, da se slovenska civilna družba angažira tudi za pravice žensk v drugih državah, kaže pa na moč civilne družbe, da odpre pereče družbene teme, če to želi.