»Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade,« se glasi prvi odstavek 111. člena slovenske ustave, ki ureja volitve predsednika vlade. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je medtem včeraj sporočila, da kandidata za mandatarja prihodnje vlade ne bo predlagala, saj da po opravljenih posvetovanjih nihče od potencialnih kandidatov za premierja ni prinesel 46 glasov podpore, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob iz Svobode ji je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati, prvak SDS Janez Janša pa uradno vztraja, da desnosredinske vlade še ne sestavlja.
Ob tem se je na političnem prizorišču vnela debata, ali ni predsednica s to potezo nemara kršila ustave, saj da bi morala ne glede na zapletene politične okoliščine vendarle predlagati nekoga. »Ustava je napisana tako, da mora obstajati kandidat, o katerem se glasuje, sicer se sploh ne more preiti v drugi krog. Mislim, da je to ustavna dolžnost predsednika republike. V konkretnem primeru mislim, da je predsednica preveč zlahka sprejela to svojo odločitev,« recimo meni pravnik Rajko Pirnat, strokovnjak za upravno pravo. Ustavni pravnik in član NSi Janez Pogorelec pa je tvitnil takole: »Potruditi se mora do zadnjega trenutka, in če niti do 10. maja nihče ne da soglasja h kandidaturi, potem lahko reče, da ne more nikogar predlagati …«
Ne gre za precedens
V uradu predsednice se ne strinjajo. Odločitve tudi niso sprejeli »na pamet«, kot očitajo nekateri, pač pa so se o tem posvetovali z več ustavnimi pravniki. »Preučili smo različne scenarije. Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se vsi, ki tako odločitev komentirajo, najprej seznanijo s preteklo prakso v takih postopkih,« je kritikom odgovorila Pirc-Musarjeva. Za Dnevnik je ob tem nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič ocenil, da ustava v omenjenem členu predsednici ne nalaga izrecne dolžnosti, da mora v prvem krogu na vsak način in brez potrebne politične podpore nujno predlagati kandidata. »Bližja mi je druga varianta, ker je bilo ob pisanju ustave sklenjeno, da lahko poslanske skupine in 10 poslancev predlagajo mandatarja, če ga predsednik ne bo hotel predlagati,« je pojasnil. Kar pomeni, da sedaj formalno pač sledi drugi krog iskanja mandatarja, v katerem lahko predlagajo kandidata ali kandidate poslanci. Pirc-Musarjeva pa potemtakem sedaj preusmerja politično pobudo neposredno na parlament. Res je, da s tem do neke mere odstopa od ustaljene politične prakse, saj so doslej predsedniki po volitvah ali po padcu vlade večinoma res predlagali kandidata v prvem krogu.
Ne gre pa tudi za precedens, tako kot Pirc-Musarjeva je namreč ravnal tudi njen predhodnik Borut Pahor. In sicer leta 2018, ko je konec julija ob izteku prvega kroga izbire premierja takratnemu predsedniku DZ Mateju Toninu v dopisu sporočil, da je skladno z ustavo po ustanovni seji parlamenta opravil posvetovanja s poslanskimi skupinami, a pri tem ugotovil, da nihče ne uživa potrebne podpore za premierstvo: »Po tem sem kandidaturo za predsednika vlade ponudil predsedniku stranke SDS, ki je na nedavnih predčasnih volitvah osvojila največ poslanskih sedežev. Gospod Janez Janša mi je pisno pojasnil, zakaj ne daje soglasja h kandidaturi. Tudi gospod Marjan Šarec, predsednik LMŠ, drugouvrščene stranke na zadnjih volitvah, me je seznanil, da nima zagotovljene potrebne večine za izvolitev predsednika vlade.« Na zadnji dan 30-dnevnega roka je Pahor zato v prvem krogu sklenil, da zaradi navedenih razlogov državnemu zboru ne predlaga kandidata za mandatarja.
Sledi drugi krog izbire mandatarja
Kaj torej sledi? Glede na ustavo lahko v drugem krogu poleg predsednice kandidate torej predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če bi bilo vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej. Če tudi takrat ne bi bil izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah.
Stranke leve sredine so se včeraj že odzvale na odločitev predsednice in jo pozdravile. Iz Svobode so sporočili, da delijo njeno skrb in razočaranje nad dogajanjem zadnjih tednov. V SD ocenjujejo, da odločitev odraža politično realnost, v Levici in Vesni pa izpostavljajo »dvojno igro na desnici«: »Javno govorijo, da se ne pogovarjajo in ne usklajujejo, istočasno pa že vlagajo škodljiv zakon o vladi, združujejo in ukinjajo ministrstva ter po hitrem postopku potiskajo interventne zakone, s katerim bodo zvrtali milijardno luknjo v javne finance.«
Iz parlamentarnih strank slovenske desnice, ki bodo glede na dosedanji potek dogodkov najverjetneje sestavljale manjšinsko vlado ob zunanji podpori Resnice, uradnih odzivov na odločitev predsednice še ni. Bo pa državni zbor predvidoma v sredo obravnaval predlog sprememb zakona o vladi, ki ga predlagajo v SDS in ki predvideva znižanje števila ministrstev na 14. Predsednik SDS Janez Janša ob tem pravi, da bodo strankam, ki ga bodo podprle, poslali izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Iz vrst Demokratov, Resnice ter trojčka okoli NSi so že napovedali podporo zakonu. Predlog SDS sicer predvideva krčenje števila ministrstev s sedanjih 19 na 14, hkrati pa ohranja ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Zakon je deležen kritik iz vrst leve sredine zlasti v delu, ki predvideva združitev resorjev za delo in za gospodarstvo v enem ministrstvu.
