Likvidnostni položaj RTV Slovenija se je tik pred izplačilom julijskih plač dodatno zaostril. Javni zavod je na podlagi predhodnega dogovora z ministrstvom za finance računal, da si bo iz sredstev enotnega zakladniškega računa države izposodil 12 milijonov evrov. Direktorat za zakladništvo ga je minuli petek, tik pred predvidenim črpanjem, obvestil, da bo lahko najel le 9,5 milijona evrov posojila.
RTV je tako ostala brez 2,5 milijona evrov likvidnih sredstev, ki jih je upoštevala pri načrtovanju tekočih obveznosti. Uprava je sprva opozorila, da zaradi nenadne spremembe še ne more zagotoviti pravočasnega izplačila julijskih plač. Nekaj več kot uro pozneje pa je sporočila, da je izvedla potrebne ukrepe in našla denar, zato bodo plače 14. avgusta in honorarji izplačani pravočasno. »Ob tem želimo jasno poudariti, da izplačilo julijskih plač 14. avgusta in honorarjev ni ogroženo. Uprava je izvedla potrebne ukrepe in zagotovila sredstva za njihovo pravočasno izplačilo,« so zapisali v javnem zavodu. Iz katerih virov so zagotovili manjkajoči denar, niso pojasnili. S tem je neposredna nevarnost za zaposlene in honorarne sodelavce odpravljena, ne pa tudi likvidnostna vrzel. »To pomeni 2,5 milijona evrov manj likvidnih sredstev od načrtovanih in zahteva dodatne ukrepe za zagotavljanje tekoče likvidnosti RTV Slovenija,« opozarja uprava. Zavod je zato že začel pridobivati ponudbe komercialnih bank za kreditno financiranje.
Direktorat za zakladništvo je zmanjšanje posojila po navedbah vodstva RTV utemeljil s prihajajočim rebalansom državnega proračuna za leto 2026 in posledično negotovimi viri, iz katerih bi zavod posojilo vrnil. Na ministrstvu za finance se na navedbe uprave za zdaj niso odzvali.
Dražje zadolževanje pri bankah
Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je pojasnila, da zadolževanje pri državni zakladnici za zavod ni nič novega. RTV s kratkoročnimi posojili vsak mesec premosti obdobje do priliva denarja iz RTV-prispevka, nato pa izposojena sredstva vrne. »RTV vsak mesec za čas, preden pride na račun denar od plačila RTV-prispevka, najema kredite,« je dejala. Tokrat naj bi se prvič zgodilo, da direktorat ni uresničil predhodnega dogovora, čeprav je zavod po njenih besedah doslej posojila vračal redno. »Nikoli ni bilo težav pri kakršnem koli plačilu katerihkoli obveznosti RTV Slovenija. RTV Slovenija je vedno poravnavala svoje obveznosti,« je poudarila.
Ker pri zakladnici ne bo mogla dobiti vsega načrtovanega denarja, ga bo morala RTV poiskati drugje. Kredit pri komercialni banki bo predvidoma dražji, s tem pa se bodo povečali tudi stroški zavoda. »Na tak način nas v bistvu peha v naročje komercialnih bank, vemo pa, da so tam obresti višje. To pomeni, da bomo morali več plačati za denar, ki smo si ga prej lahko normalno izposojali od države,« je opozorila Gorščakova.
Zavod se je moral zaradi zamud pri prilivih zadolževati že v prejšnjih mesecih. Ob izplačilu marčevskih plač je najel približno šest milijonov evrov posojila. Junija si je pri zakladnici izposodil 8,1 milijona evrov, do konca meseca vrnil 2,5 milijona, preostali dolg pa je tedaj znašal 5,6 milijona evrov.
Likvidnostni položaj dodatno slabšajo nižji prihodki od oglaševanja, ki so bili v prvem polletju za 3,12 milijona evrov nižji od načrtovanih. RTV je v prvih šestih mesecih sicer izkazala 80,21 milijona evrov prihodkov, 78,04 milijona odhodkov in 2,17 milijona evrov presežka, vendar poslovni rezultat ne odraža dejanskega stanja na njenem računu. Med prihodki je namreč kot terjatev evidentirala tudi 7,76 milijona evrov proračunskega denarja, ki ga še ni prejela.
Spor zaradi še neizplačanih milijonov
Vodstvo RTV kot enega glavnih vzrokov likvidnostnih težav izpostavlja dejstvo, da država letos še ni nakazala sredstev za narodnostne programe in glasbeno produkcijo, ki jih zavod pričakuje na podlagi 30. člena zakona o RTV Slovenija. Do konca junija je RTV iz tega naslova pričakovala 7,76 milijona evrov, vendar denarja ni prejela.
»Država kot ustanoviteljica v letošnjem letu še ni izpolnila svojih zakonskih obveznosti po 30. členu zakona o Radioteleviziji Slovenija,« opozarja uprava. Po njeni oceni neizplačilo pomembno vpliva na tekočo likvidnost in je eden ključnih razlogov za finančne pritiske. RTV medtem narodnostne programe in glasbeno produkcijo izvaja naprej. »RTV Slovenija svoje zakonske obveznosti izvaja sproti in v celoti. Enako pričakujemo od države kot ustanoviteljice,« so zapisali.
Na ministrstvu za kulturo odločno zavračajo navedbo, da so zavrnili izplačilo zakonsko predvidenih sredstev. Poudarjajo, da financiranje glasbene produkcije ni bilo odpovedano, temveč bo izvedeno po podpisu pogodbe, ki jo z RTV še usklajujejo.
Prejšnja ministrica za kulturo je 3. junija izdala odločbo, s katero je RTV za financiranje dela glasbene produkcije v letu 2026 odobrila 3.467.944,20 evra. Javni zavod je 16. junija poslal zahtevek za izplačilo, ministrstvo pa ga je 22. junija zavrnilo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da niso zavrnili financiranja, temveč posamezni zahtevek, ker ta ni bil v skladu z odločbo in zanj takrat ni bilo ustrezne pravne podlage. Odločba je namreč določala, da se denar za obdobje od začetka leta do njene pravnomočnosti nakaže v enkratnem znesku po pravnomočnosti, ki ob vložitvi zahtevka še ni nastopila.
Ministrstvo je 23. junija izdalo dopolnilno odločbo, po kateri morata z RTV medsebojne pravice in obveznosti podrobneje urediti s pogodbo. Ta naj bi določila zlasti način poročanja, dokazovanje namenske porabe, vodenje evidenc in izvajanje nadzora. Osnutek pogodbe je ministrstvo RTV poslalo 15. julija, pripombe javnega zavoda pa je prejelo 11. avgusta, torej v torek.
»Njihove pripombe bomo natančno proučili ter nato RTV Sloveniji v uskladitev in podpis poslali končno pogodbo, v skladu s katero bo lahko izvedeno financiranje,« so zagotovili na ministrstvu.
Plače rešene, kriza ostaja
Na RTV je bilo konec junija zaposlenih 1999 ljudi. Gorščakova je ob tem opozorila, da se je njihovo število v zadnjih osmih letih zmanjšalo za 279, medtem ko zavod ostaja vključen v plačni sistem javnega sektorja in na rast stroškov dela ne more neposredno vplivati. Po njenih besedah se vsako leto v povprečju upokoji približno 25 zaposlenih, ki jih nadomestijo le izjemoma.
Čeprav je uprava zagotovila denar za julijske plače in honorarje, njeno poznejše zagotovilo ne pomeni, da je finančna kriza končana. Zavod mora zdaj nadomestiti 2,5 milijona evrov manjkajočega posojila, obenem pa še vedno čaka na več kot 15 milijonov evrov, ki jih letos pričakuje iz državnega proračuna.
Morebitno prihodnje neizplačilo plač bi odprlo tudi vprašanje pravne odgovornosti. Neizplačilo ali prepozno izplačilo plače je po zakonu o delovnih razmerjih prekršek delodajalca. Če bi odgovorna oseba zavestno kršila predpise o plači in s tem delavce prikrajšala za njihove pravice, bi lahko v določenih okoliščinah šlo tudi za kaznivo dejanje. Tokrat je uprava takšen položaj preprečila, toda vsakokratno iskanje denarja tik pred izplačilom ne more biti trajna rešitev.
Gorščakova zato meni, da se morata uprava in država dogovoriti o dolgoročnejši sanaciji zavoda. »Mislim, da se moramo usesti in se z vlado dogovoriti, kako bomo sanirali ta javni zavod. Vemo namreč, da vsaka sanacija nekaj stane in jo je treba narediti po nekem postopku.«
Ob tem je poudarila, da RTV ni običajen javni zavod, ki bi ob pomanjkanju denarja lahko preprosto ustavil delo. Program zagotavlja 24 ur na dan, javna radiotelevizija pa je tudi del kritične infrastrukture. »Naši uporabniki, ki plačujejo RTV-prispevek, si zaslužijo, da se hiša ne sesuje. Javni servis ni tukaj samo za trenutno ali prejšnjo vlado, ampak za javnost,« je dejala Gorščakova. »Ko gre zares, vsi pogledajo na našo spletno stran, poslušajo naš radio in preklopijo na našo televizijo.«