Kmetijska gospodarstva lahko po zakonu o kmetijstvu, ko je povečana potreba po delovni sili, v sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu z izvajalci sklenejo pogodbe o začasnem ali občasnem delu, in sicer (za prekinjeno ali neprekinjeno delo) za največ devetdeset dni. To tako imenovano sezonsko delo so v zakon o kmetijstvu vnesli leta 2018. Ker je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravilo nov zakon o kmetijstvu, je skušala Levica doseči črtanje določil o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.
Greifova: To so plantažni delavci brez vseh pravic
»Z ukinitvijo začasnega in občasnega dela v kmetijstvu se ukinja damping velikih kmetov, ki na račun poceni delovne sile dosegajo dodatno konkurenčnost v primerjavi s srednje velikimi in malimi kmetijami, ter sezonskim delavcem omogoča zaposlitev z vsemi delavskimi pravicami, ki jim pripadajo po zakonu o delovnih razmerjih,« so predlog, ki so ga vse druge parlamentarne stranke zavrnile, utemeljili v Levici. Njihova poslanka Tatjana Greif je dejala: »To niso sezonski delavci. To so plantažni delavci brez vseh pravic.« Na MKGP, Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) in Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) smo preverili, koliko »plantažnih delavcev« dela na slovenskih kmetijah.
Na ZRSZ so uvodoma pojasnili, da izraz sezonski delavci v zadnjih letih najpogosteje povezujemo le še z začasnim ali občasnim delom v kmetijstvu, medtem ko v drugih dejavnostih, denimo v gostinstvu in turizmu, delodajalci v primeru potreb, vezanih na sezono, praviloma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali se poslužujejo drugih oblik dela, kot je študentsko. Termin sezonsko delo je vse redkeje v rabi tudi za opisovanje zaposlovanja za določen čas v gradbeništvu.
Najlažje najdejo obiralce sadja
ZRSZ ne vodi posebej podatka o tem, ali je neka zaposlitev sezonska, ampak le, ali gre za zaposlitev za določen oziroma nedoločen čas. Ker iskalci zaposlitve (predvsem kot možnost dodatnega zaslužka) povprašujejo tudi po informacijah o ponudnikih začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu, le-te zavod vsako leto objavi na lastno pobudo in jih sproti osvežuje. Objavi jih ločeno od prostih mest, ki so lahko namenjena le ponudbam zaposlitve. Ker se sezonsko delo v kmetijstvu izteka, je na spletni strani ZRSZ trenutno objavljen le en ponudnik, in sicer za delo v sadovnjaku.
Na zavodu so za Dnevnik pojasnili, da je največje povpraševanje pa sezonskih delavcih v kmetijstvu običajno maja in junija. Spomladi ponudniki iščejo predvsem delavce za redčenje in obrezovanje sadnega drevja, za obiranje jagod in za delo v hmeljiščih, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk in grozdja. Junija letos je osem ponudnikov iskalo približno dvesto sezonskih delavcev, junija lani pa je bilo povpraševanje po okoli tristo delovnih močeh. Potrebe po sezonskih delavcih so praviloma največje v severovzhodni in vzhodni Sloveniji. Na ZRSZ so še dodali, da ponudniki najlažje najdejo delavce za obiranje sadja, najtežje pa za zahtevnejša dela v hmeljiščih ali sadovnjakih, ko gre za obrezovanje drevja.
Minimalno plačilo je 7,34 evra bruto na uro
»Sezonsko delo v kmetijstvu je fizično zahtevno, poteka na odprtem, je občasne oziroma začasne narave. Plačilo praviloma ni visoko glede na preostale ponudbe na trgu dela, zato se za sezonsko delo odločajo predvsem delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom na delo. Opažamo, da se ponudbe običajno gibljejo blizu minimalnega zneska, ki je določen z odredbo o uskladitvi najnižje bruto urno postavke za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu. Ta od 13. marca znaša 7,34 evra,« so pojasnili na ZRSZ in dodali, da iz drugih držav EU sezonsko delo v kmetijstvu pri nas opravljajo predvsem delavci iz Romunije in Hrvaške, iz tretjih držav jih pride največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Nepala, nekaj tudi iz Moldavije in Severne Makedonije, medtem ko slovenski sezonski delavci kmetijska dela v tujini najpogosteje opravljajo v obmejnih regijah v Avstriji in Italiji, kjer je plačilo višje kot pri nas.
Za evidenco o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu je pristojna finančna uprava. Po njihovih podatkih je lani ta dela za 47 delodajalcev opravljalo 1359 delavcev, od tega jih je imelo 808 slovensko državljanstvo. Najpogosteje so delali v vinogradništvu in sadjarstvu. Med tujimi sezonskimi delavci so po podatkih finančne uprave v letu 2024 z naskokom prevladovali Romuni, sledili so Hrvati, državljani BiH, Nepala, Srbije …
