Potem ko je vlada včeraj potrdila predlog novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in ga poslala v državni zbor, je v vrstah nekaterih sindikatov, zlasti tistih, ki niso prispevali podpisa k skupni izjavi o usklajenosti zakona, čutiti še veliko nezadovoljstva.
»Na reformo gledamo kot na celoto, vključno z uvrstitvijo v plačne razrede. Ker doslej nismo imeli občutka, da bi nas vladni pogajalci v stebru zdravstva in socialnega varstva jemali resno, in ker s pogajanji nismo zadovoljni, izjave o usklajenosti zakona nismo podpisali,« pojasnjuje Slavica Mencingar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije.
»Resnosti stanja vladni pogajalci ne razumejo«
Mencingarjeva poudarja, da je vrednotenje odprto pri še kar nekaj delovnih mestih. »Nezadovoljni smo predvsem ob pogledu na primerjave uvrstitev delovnih mest v plačne razrede znotraj celotnega javnega sektorja.« Za še nekaj dodatnega razburjenja med člani so poskrbeli tudi dvigi funkcionarskih plač. Zato v oktobru, ko se nadaljujejo pogajanja na ravni plačnih stebrov, pričakujejo dodatno zbliževanje o plačnih podrobnostih.
V sindikatu ocenjujejo, da vladni pogajalci še vedno ne razumejo resnosti razmer v zdravstvu, zlasti v zdravstveni negi. Če ne bo zadostnega posluha, se Mencingarjeva boji, da bo še to malo kadra, kolikor ga z zadnjimi atomi moči ostaja, odšlo iz javnega sistema oziroma poklica. Za srednjo medicinsko sestro v ambulanti, ki je bila doslej v 24. plačnem razredu in je z doplačilom prejemala minimalno plačo, se z novim sistemom namreč ne spremeni kaj dosti. »Mogoče se dobro sliši za 25 odstotkov višja plača, a na koncu, po štirih tranšah, to realno ne bo 25 odstotkov,« pravi Mencingarjeva.
»Ko bodo pristali na realnih tleh, bodo spet razočarani«
Zelo podobno nepodpis izjave utemeljujejo v Sindikatu delavcev v pravosodju. »A to ne pomeni nujno, da ob koncu strebrnih pogajanj dogovora ne bomo podpisali, si pa nismo želeli zožiti manevrskega prostora,« je povedal Boban Stegić, podpredsednik sindikata. Kot pravi, gre za jasno znamenje njihovih članov, da v pogajanjih pričakujejo več. »Ne nasprotujemo zvišanju sodniških plač, imamo pa težave s tem, da bi bili strokovni sodelavci v novem sistemu plačani za več kot pol slabše od sodnikov.« Medtem ko so bili v trenutno veljavnem sistemu zaposleni za različno zahtevna delovna mesta plačani skoraj enako, novi sistem kompresijo samo nekoliko dviguje, še opozarjajo. Razlika med čistilko in uradnikom bo višja, se bo pa kompresija ponovno ustvarila med nižjim in višjim uradnikom. Tudi Stegić pravi, da so pričakovanja najslabše plačanih največja, a se boji, da bodo čez dve ali tri leta, ko bodo pristali na realnih tleh, ponovno razočarani.
Policistom svoja kolektivna pogodba, želi jo tudi vojska
Nezadovoljni so tudi v Sindikatu vojakov Slovenije. Glavna razloga, zaradi katerih niso prispevali podpisa, sta prepoved stavke in enostransko določanje plač za vojaške osebe z uredbo vlade. »Z reformo se nesorazmerja ne odpravljajo, kot je bilo predvideno. Ostajamo brez kolektivne pogodbe, plače nam še naprej določajo drugi sindikati in vlada enostransko z uredbo, vojaki pa morajo za plačilo svojega dela redno vlagati tožbe,« pravijo. Ob tem so spomnili, da kljub razsodbam sodišč vojak na straži v pripravljenosti prejme le 50 odstotkov urne postavke namesto 100 odstotkov.
Izjave niso podpisali niti v Fidesu, ki se z vlado, kot je znano, ločeno sestaja na stavkovnih pogajanjih in pri stebrnih pogajanjih za zdravstvo ne sodeluje. Po njihovem so v predlagani razvrstitvi plačnih razredov za steber zdravstva nesorazmerja, zdravniki bi zaradi daljšega izobraževanja in večje odgovornosti po njihovem morali biti uvrščeni še višje.
Podpis k izjavi pa je nazadnje prispeval Policijski sindikat Slovenije. Po pojasnilih njegovega predsednika Roka Cvetka so dobili jasno zavezo vlade, da bodo začeli pogajanja z obema policijskima sindikatoma za sklenitev kolektivne pogodbe v dejavnosti javnega reda in varnosti. Zato so odstopili od zahteve po lastnem plačnem stebru v zakonu. Za policijska sindikata sicer ključne zahteve še niso rešene, in sicer problematika prehajanja na zahtevnejša delovna mesta in drugačnega oblikovanja delovnih mest v kariernem sistemu policije. Zahtevajo tudi ustrezno vrednotenje delovnih mest policistov in drugih uslužbencev. Policisti po celotni vertikali zahtevajo pet plačnih razredov, a so za zdaj dobili le tri. Če dogovora ne bo, ne izključujejo stavke.
