Poleg okrepljene vzgojne vloge in drugih dobrodošlih sprememb je letošnje šolsko leto prineslo tudi podrobneje opredeljen postopek opravičevanja odsotnosti učencev. Kot zapoveduje 53. člen zakona o osnovni šoli, morajo starši po novem ob vsakem izostanku učenca najpozneje v dveh delovnih dneh razredniku sporočiti vzrok za izostanek, po vrnitvi učenca v šolo, najpozneje pa v petih delovnih dneh, pa razredniku predložiti tudi opravičilo za izostanek.
Če starši tega ne naredijo, razredniku izostanka ni treba opravičiti. V primeru ponavljajočih se ali daljših neopravičenih izostankov učenca in v primerih, ko gre za sum ogroženosti otroka zaradi neizpolnjevanja starševske skrbi in odgovornosti v smislu neizpolnjevanja osnovnošolske obveznosti otroka, lahko razrednik obvesti center za socialno delo in poda predlog za uvedbo prekrškovnega postopka zoper starše.
V veljavi ostajajo tako imenovani ministrovi dnevi: učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej napovedo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu. Ravnatelj lahko na željo staršev zaradi opravičljivih razlogov učencu dovoli tudi daljši izostanek od pouka.
Večina staršev skrbnih
Po besedah predsednice Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) Lare Romih so starši, ki v času pouka vzamejo otroke iz šole zaradi potovanj in izletov, v manjšini: »Na zvezi doslej nismo prejeli še nobene pobude o tem, da bi bilo treba disciplinirati starše, ki to počnejo, saj gre za izjemne primere. Potovanja so namreč domena višjega sloja, kamor pa večinski del populacije ne sodi.«
Sogovornica vseeno ni zanikala, da se na šolah dogajajo tudi primeri, ko denimo učenka ali učenec v strahu pred petkovim testom iz matematike že v ponedeljek ali torek ostane doma z opravičilom, da je zbolel(a), v petek popoldne pa se kljub večdnevni odsotnosti od pouka in opravljanju preizkusa znanja vseeno pojavi na popoldanskem plesnem nastopu ali nogometnem turnirju.
»Gre za prakse, ki jih nihče ne mara, ne učitelji ne starši. Tovrstna početja namreč otrokom omogočajo izogibanje dolžnostim, starši pa s takšnim ravnanjem vzgajajo neodgovorne odrasle,« meni sogovornica. Glede tako imenovanih ministrovih oziroma gabrovih (po nekdanjem šolskem ministru Slavko Gabru) dni je sogovornica dejala, da gre za nekakšen tihi dogovor šolnikov s starši, ki staršem omogoča lažje načrtovanje dopusta ali morebitne nepredvidene odsotnosti otrok od pouka.
»Včasih starši izkoristijo preprosto matematično formulo, ki je za družinski proračun ugodnejša: smučanje je namreč januarja veliko cenejše kot v času februarskih šolskih počitnic, podobno je s cenami nekaj dni prej ali po krompirjevih počitnicah, ko si nekatere družine rade omislijo daljši izlet ali oddih,« je še povedala Lara Romih.