Prebivalci, ki so lahko med pandemijo kratke bolniške odsotnosti urejali tudi mimo zdravstva, se morajo zdaj znova obrniti na osebnega zdravnika. Pravica do največ tridnevne odsotnosti, ki jo je bilo mogoče izkoristiti enkrat na leto in »v kosu«, je veljala do konca letošnjega maja. Da bi jo uredili trajno, si v zdravstvu prizadevajo že dlje časa.
Po trajnejše rešitve?
Lani je to možnost po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izkoristilo 21.600 posameznikov, povprečno pa so bili odsotni dva dni in pol. V prvih treh letošnjih mesecih pa je bilo v kratkotrajnem bolniškem staležu, pri katerem zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti ni bilo potrebno, 11.450 zaposlenih. Kratkotrajna odsotnost brez navezovanja stika z zdravstvenimi delavci je bila sicer uvedena zaradi razbremenitve zdravnikov, preprečevanja možnosti prenosa okužb in tudi finančne pomoči delodajalcem v času covida-19, so spomnili na ZZZS.
Pravica, pri kateri je nadomestila za kratkotrajno odsotnost pokrival državni proračun, je bila po oceni strokovne službe ZZZS sicer nesistemska. V tujini sta uveljavljena zlasti dva koncepta kratkih odsotnosti, so spomnili na ZZZS. Ena možnost so nadomestila v breme delodajalca, druga pa tako imenovani čakalni dnevi, ki bremenijo delavca. Morebitna nova slovenska ureditev bi zahtevala razmislek in soglasje socialnih partnerjev, dodajajo.
V zdravstvu zadovoljni, delodajalci zadržani
V zdravstvu so imeli s pravico do kratkotrajne bolniške odsotnosti dobre izkušnje, je izpostavil direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar. S to možnostjo so bili zadovoljni tako pacienti kot zaposleni, je izpostavil. Zdaj se bodo morali bolniki tudi ob kratki odsotnosti znova pogovoriti z zdravnikom, je spomnil Pintar: »V razmerah, ko izrazito primanjkuje družinskih zdravnikov, vsaka dodatna obremenitev predstavlja težavo. Novi minister Danijel Bešič Loredan ima s svojo ekipo priložnost, da kratkotrajne bolniške odsotnosti v prihodnje uredi tudi dolgoročno,« je dodal. Z ministrstva za zdravje so nam včeraj sporočili, da bodo vprašanja o urejanju bolniške odsotnosti vsebinsko preučili, ko bo sestavljena tamkajšnja ekipa.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so na drugi strani spomnili, da so že ob prvem sprejetju ukrepa glede kratkotrajne bolniške odsotnosti predlagali analizo učinkov njegove rabe. »Ta analiza, ki naj bi jo opravila država v vlogi plačnika finančnih posledic ukrepa, ni bila opravljena, ukrep pa je bil večkrat podaljšan,« ugotavljajo na GZS. O večjih koristih za delodajalce podjetja niso poročala, so dodali, tudi sicer je bil ukrep po njihovem opažanju pripravljen predvsem zaradi razbremenitve osnovnega zdravstva v času epidemije covida-19. V trenutni situaciji na GZS ne vidijo potrebe, da bi dosedanjo obliko kratkotrajne odsotnosti podaljševali ali pa uveljavljali na dolgi rok.
