Po nedeljskem referendumu, na katerem so volilci zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, se bo lahko nadaljevala državnozborska obravnava sprememb temeljne zdravstvene zakonodaje. V zadnjih mesecih se je zvrstilo več pripomb in pozivov k dopolnitvam zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki povečuje vlogo državnega proračuna pri financiranju zdravstva. Pomisleki na primer letijo na ukinjanje možnosti zdravstvenega zavarovanja brez drugih socialnih zavarovanj za kmete.
Pozivajo k ohranjanju sedanje ureditve
Predlog zakonskih sprememb ukinja kategorijo zavarovancev kmetov, ki so se lahko doslej vključili zgolj v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja brez hkratne vključitve v druga obvezna socialna zavarovanja. S tem skušajo doseči, da bo kmetom zagotovljena ustrezna socialna varnost, na primer izplačilo pokojnine v poznejšem življenjskem obdobju. Zakonski predlog predvideva tudi ukinitev možnosti izbire ožjega obsega pravic za kmete. Po novem bi bili torej zavarovani za celoten obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sprememba preprečuje ravnanje, pri katerem se posameznik za širši obseg zavaruje zgolj pred daljšim prejemanjem nadomestila za čas bolniške odsotnosti, so načrte utemeljevali na ministrstvu za zdravje.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo, da možnost zgolj obveznega zdravstvenega zavarovanja obstaja zaradi težkih finančnih razmer na kmetijah. Po ukinitvi bi se lahko zgodilo, da ne bodo zmogle plačevati prispevkov, so posvarili. V takih primerih bi prišlo do zamude pri plačilu, zadržanja pravic in s tem težav pri zdravstveni oskrbi, so našteli. »Tako se bodo trenutno urejena razmerja porušila in določene skupine kmečkih zavarovancev bodo ostajale brez osnovne zdravstvene oskrbe,« so kritični v zbornici. Čeprav sprememba ne bi dosegla obstoječih zavarovancev, so pozvali k ohranitvi dosedanje ureditve.
Za odpravo nesorazmerne sankcije
V Zvezi organizacij pacientov Slovenije so se zavzeli za ukinitev že omenjenega zadržanja pravice do zdravstvenih storitev zaradi neplačanih prispevkov. Takšna ureditev pomeni nesorazmeren poseg v pravico do zdravstvenega varstva in v številnih primerih tudi resno grožnjo za zdravje in življenje, so poudarili. Neplačani prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje so mnogokrat posledica socialnih ali ekonomskih okoliščin, je v svojem zapisu izpostavila predsednica zveze Štefanija Lukič Zlobec. Težave z dostopom do zdravstvenih storitev so posebej pereče v primerih, ko zavarovanci potrebujejo nujne operativne posege, opažajo. Po njihovi oceni ima finančna uprava na voljo učinkovitejše in bolj primerne mehanizme za izterjavo neporavnanih obveznosti. Ukinitev instituta zadržanja pravic bi zagotovila univerzalnost in dostopnost pravic za vse zavarovane osebe, so poudarili. Za takšno spremembo so se že zavzeli na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so spomnili v zvezi, do trenutne ureditve pa je bila v preteklosti kritična tudi državnozborska zakonodajno-pravna služba.
V Študentski organizaciji Slovenije so medtem predlagali vzpostavljanje nove zavarovalne podlage za dijake in študente, starejše od 18 let. Zdravstveno zavarovanje bi v tem primeru postalo pravica iz statusa dijaka oziroma študenta in ne iz družinske zakonodaje, so pojasnili. Spremembe, za katere so se zavzeli, bi zdravstveno zavarovanje, krito iz državnega proračuna, omogočilo vsem osebam s stalnim prebivališčem v Sloveniji s statusom dijaka ali študenta. Na tak način bi bili zavarovani tudi starši študenti in študenti, starejši od 26 let, ki niso zavarovani po drugi pravni podlagi. Dodaten strošek obveznega zdravstvenega zavarovanja za tiste dijake in študente, ki so trenutno samoplačniki, bi po oceni Študentske organizacije Slovenije znašal okoli 1,5 milijona evrov za državni proračun in prav toliko za blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Slednja že zdaj pokriva strošek zdravstvenega prispevka za osebe, ki so zavarovane kot družinski član, je spomnil predsednik Študentske organizacije Slovenije Luka Mihalič.
Spomnimo, zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je posegal tudi v temeljno zdravstveno zakonodajo. Novela zakona, ki ureja zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, je ob čakanju na odločitev volilcev posledično začasno obtičala.
