Po Rokovih besedah so se težave pri odmerjanju zdravil, ki naj bi se razlikovalo od spiska, ki so ga prejeli ob odpustu iz bolnišnice, pojavile že ob maminem prihodu v domsko enoto Poljane. Ko so v krogu družine na to opozorili zdravnico, naj bi bili odslovljeni z obrazložitvijo, da je odmerjanje zdravil interna zadeva, a da bo osebje v prihodnje vseeno bolj pozorno. Kljub temu naj bi člani mamine družine še naprej pogosto zaznavali, da se število dnevno prepisanih tablet spreminja iz dneva v dan, delavke, ki tablete odmerjajo, pa jim pogosto niso znale pojasniti, katere tablete mama sploh prejema.
»Vsakič, ko smo ugotovili neustrezno odmerjanje ali celo dajanje povsem napačnih tablet, smo prejeli odgovor, 'da se to pač zgodi' oziroma 'da so delavke utrujene, zaradi česar lahko nastanejo napake'. Po incidentu, ko se je ena od zaposlenih ob soočenju z napačnim odmerjanjem odzvala z vprašanjem, 'in kaj naj zdaj naredim', smo zahtevali sestanek z glavno zdravnico in direktorico doma. Kljub njunemu zagotovilu, da se napake ne bodo ponovile, so se malomarnosti nadaljevale,« nam je zaupal Rok.
V strahu pred najhujšimi posledicami
Sogovornik je povedal, da je bila njegova mama prvi mesec po nastanitvi v domu zelo neprisebna: »Včasih je blodila ali celo halucinirala, kar smo sprva pripisovali posledicam možganske kapi. Ko pa smo jo prvič za 14 dni odpeljali domov in prevzeli odmerjanje tablet, smo opazili, da je postala bistveno bolj odzivna in osredotočena na dogajanje okoli sebe.«
Rok je dejal, da so se cikli maminih nastanitev v domu in domačem stanovanju v preteklem obdobju večkrat ponovili in da se je mamino psihofizično stanje v domačem okolju vselej močno spremenilo na bolje. »Prišli smo do zaključka, da je mamina neprisebnost v domu posledica nepravilnega odmerjanja dnevnih tablet. Iskreno se bojimo, da bi malomarnost pri zdravilih lahko povzročila hujše posledice ali celo smrt,« je prepričan Rok.
Dejal je, da v poljanskem domu vlada katastrofalno stanje: »Osebje se pogosto tudi po več kot pol ure ne odzove na nujne klice na pomoč. Ko sem nekoč zaposlene, potem ko je mami postalo slabo in nismo mogli priklicati sestre, našel na balkonu med pitjem kave, mi je ena od njih odrezavo rekla, da ima tudi ona pravico do počitka.«
Sogovornik je izpostavil še dogodek, ko bi moralo osebje doma mamo odpeljati na dolgo pričakovani zdravniški pregled, a so pristojni, kljub temu da so jih v družinskem krogu na to predhodno opomnili, na mamin pregled pozabili in so jo namesto tega pustili ležati v domski postelji. Zaradi številnih nepravilnosti je, kot je poudaril sogovornik, njegova mama že skoraj mesec dni v domači oskrbi, Roka pa skrbi, kako se bo osebje vedlo do nje ob vrnitvi v dom.
V vodstvu doma obtožbe zavračajo
Direktorica DUC, ki poleg enote Poljane vključuje še enoti Tabor in Roza kocko v Dravljah, mag. Zlata Marin, je Rokove navedbe označila za pavšalne in neresnične. Pojasnila je, da vsi stanovalci v zavodu prejemajo zdravila v skladu s seznamom predpisanih zdravil, ki so zavedena v zdravstvenem kartonu posameznega stanovalca, in da jim ta predpisuje izbrani osebni zdravnik.
Za Rokovo mamo je direktorica dejala, »da v zdravstveni dokumentaciji, ki jo vodijo v zavodu, ni zaznanih nobenih neskladij med terapijo, navedeno v odpustnicah, in terapijo, ki jo predpisuje njen izbrani osebni zdravnik«. Dodala, je, da je mamina predpisana terapija različna glede na posamezne dni, zato se lahko tudi število prejetih zdravil dnevno razlikuje.
Direktorica je povedala, da Rokova mama »ni nikomur podelila pooblastila za urejanje svoje terapije ali zdravljenja, zato o teh vsebinah osebje komunicira izključno z njo ali z njenim izbranim osebnim zdravnikom«.
Poudarila je še, da so vsi stanovalci doma obravnavani enakovredno ter deležni enake pozornosti in strokovne obravnave, ter potrdila februarski sestanek z Rokom. Kot je dejala, so mu takrat podrobno predstavili protokole priprave terapije, informiranja ter pristojnosti zaposlenih in zdravnika.
