Drugi dan mednarodne konference Dan Afrike, ki se je včeraj končala na Brdu pri Kranju, je potekal v znamenju podnebnih izzivov in gospodarskih priložnosti. »Afrika je v vseh pogledih izjemna celina z velikim potencialom za gospodarski razvoj in napredek. Jasno je, da je zaradi svojih naravnih virov ključni partner za prihodnji razvoj sveta,« je uvodoma izpostavil minister za gospodarstvo in turizem Matjaž Han in dodal svarilo: »Res pa je tudi, da največji izzivi naše generacije puščajo posledice predvsem na afriški celini. Naslavljanje teh posledic je odgovornost vseh nas.« Skupaj z ministrom za naravne vire Urošem Brežanom sta se zavzela za na naravi temelječe rešitve za naslavljanje izzivov trajnostnega razvoja, biodiverzitete in podnebnih sprememb.

Poslovni klubi si želijo podpore države

Na enem izmed panelov so se predstavili poslovni klubi, ki se trudijo za promocijo poslovnih priložnosti in zbliževanje med Slovenijo in petimi afriškimi državami: Tunizijo, Gano, Nigerijo, Slonokoščeno obalo in Kamerunom. Poslovni klubi gradijo in aktivno spodbujajo bilateralne odnose, a jih pri tem zavira pomanjkljiva diplomatska infrastruktura Slovenije v Afriki. Na celini s 54 državami ima Slovenija veleposlaništvo samo v Egiptu, ki je nepresenetljivo tudi naš največji trgovinski partner na celini. Sodelovanje z našo državo zato za poslovneže iz Afrike pomeni večkratno romanje v Kairo, kar je pogosto finančno in logistično nevzdržno. »Večina poslovnežev zaradi tega obupa nad sodelovanjem s Slovenijo. Rajši poslujejo z državami, ki imajo veleposlaništva bližje,« je pojasnil Gilbert Mežnar iz poslovnega kluba Slovenija – Gana, ki je bil ustanovljen leta 2017. Slovenskim podjetjem, ki poslujejo z Gano, je nekoliko lažje: pomagajo si lahko z veleposlaništvom v Rimu. Od ustanovitve kluba sta se sicer državi zelo zbližali, več je bilo bilateralnih delegacij, podpisan pa je bil tudi sporazum, namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja. Mežnar je posebej poudaril, da Slovenija pomaga Gani pri razvoju čebelarstva, v prihodnosti pa bi si želeli tesnejšega sodelovanja pri tehnološkem razvoju in na področju upravljanja voda.

Javna naročila in (ne)informiranost

Tudi Domen Mikša iz poslovnega kluba Slovenija – Tunizija je dejal, da pomanjkljiva diplomatska podpora zavira gospodarske priložnosti za slovenska podjetja. »Najboljši način sodelovanja na tunizijskem trgu je potegovanje za posel na javnih razpisih. Tunizija ima centraliziran sistem javnih nabav in velikokrat se zgodi, da se na razpis nihče ne prijavi. Slovenska podjetja žal o razpisih niso informirana, kar je verjetno tudi rezultat pomanjkanja diplomatske podpore.« Mikša je dodal, da je v Tuniziji veliko priložnosti za sodelovanje na področju gradbeništva in tehnologije. Tunizija lahko Sloveniji ponudi mlado delovno silo in kmetijske izdelke. Ob tem je opozoril, da so s poslovanjem v Tuniziji povezana tudi tveganja – valuta ni konvertibilna, birokracija je zelo zapletena, politične razmere so stabilne, a to se lahko hitro spremeni.

Fred Uduma iz poslovnega kluba Slovenija – Nigerija je izpostavil pomen javnih naročil. »Javna naročila so zelo pomembna. Leta 2016 sta dve slovenski podjetji v Nigeriji dobili javno naročilo v vrednosti 1,2 milijona dolarjev na področju kontroliranja erozije zemlje,« je povedal Uduma, sicer tudi predsednik Slovensko-nigerijske gospodarske zbornice. Poudaril je, da je uspeh odvisen od dobre informiranosti, jasne strategije in predvsem od bilateralnih odnosov. »Brez bilateralnih odnosov se nimamo o čem pogovarjati.«

Marius Mensah iz poslovnega kluba Slonokoščena obala – Slovenija je bil optimističen. Dejal je, da klub obstaja komaj eno leto, pa že imajo deset podjetij, ki jih zanima sodelovanje s tunizijskimi poslovneži, saj gre za zelo hitro rastoči trg. »Težava je v pomanjkanju predstavništev obeh držav,« je dodal Mensah in poudaril, da ne gre samo za logistiko, ampak tudi za zaupanje. »Pri poslovanju gre vse lažje, če je predstavnik na dosegu roke.« Po Mensahovih besedah je za sodelovanje med državama največ možnosti na področju razvoja telekomunikacij. Nadia Cigale iz poslovnega kluba Slovenija – Kamerun pa je povedala, da so klub ustanovili nedavno, saj je bilo poslovno sodelovanje med državama neuspešno zaradi pomanjkanja informacij in premalo recipročnosti. »Naša filozofija je, da je internacionalizacija srce dinamične ekonomije. Če želite razvijati ekonomijo, morate to početi mednarodno.«