Ne le da vrsta ministrov ni vedela, o čem glasujejo, ko so presojali ustavnost poseganja v pravice azilantov – odpovedal je tudi odbor vlade, ki bi moral skrbeti za usklajenost stališč ministrov. Ključno sejo odbora je vodil minister Luka Mesec. V koaliciji pa se nakazuje spor, saj bo Levica (morda tudi SD) poslej nasprotovala stališčem Poklukarjevega MNZ, ki sodi v kvoto Gibanja Svoboda.

Nenavadno glasovanje nekaterih ministric in ministrov o ustavnosti zakonov o tujcih in mednarodni zaščiti, o katerem smo poročali včeraj, je sprožilo vrsto vprašanj o procesu vladanja aktualne koalicije. Ker je več članov vlade minuli četrtek, 13. julija, na seji vlade glasovalo v nasprotju z lastnim prepričanjem in ker so nekateri kasneje priznali, da niti niso vedeli, o čem glasujejo, se postavlja vprašanje, kdo bi moral ministre obvestiti o neujemanju njihovih stališč oziroma ali bi za to morali vedeti sami.

Kot smo izvedeli, je sporno vladno gradivo, v katerem je zapisano, da sta oba zakona skladna z ustavo, ministrstvo za notranje zadeve pripravilo že junija. Tedaj pa, kot kaže, nihče z notranjega ministrstva ni obvestil ključnih vladnih partnerjev na drugih ministrstvih, da je vrsta ministrov in strank, ki so v vladi Roberta Goloba prevzeli vladne resorje, lani menila ravno nasprotno: da sta zakona v nasprotju z ustavo. Prav zato so februarja lani tedanji poslanci strank SD, Levice, LMŠ in SAB – med njimi današnji ministri Matjaž Han, Marjan Šarec, Luka Mesec in Alenka Bratušek – na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo obeh zakonov.

Ali je ob pripravi gradiva notranje ministrstvo vsebino medresorsko usklajevalo z drugimi ministrstvi, zaenkrat uradno ni mogoče izvedeti, saj je MNZ Dnevnikovo prošnjo za posredovanje gradiva začasno zavrnilo, ker da bodo najprej preverili, ali je razkritje skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Tudi če je MNZ gradivo pripravljalo povsem samostojno, pa je v nasprotju interesov že sam notranji minister. Boštjan Poklukar je namreč nekdanji član stranke LMŠ – zdaj skupaj s SAB pridružene Golobovi Svobodi – ki je lani menila, da sta zakona ustavno sporna.

Neverjetna pot gradiva

V nadaljevanju je gradivo – kot veleva vladna procedura – prejela generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl. Tudi ta, kot kaže, ni opazila, ali pa ni hotela posebej opozoriti, da ima dobršen del koalicije s predlaganim mnenjem izrazit vsebinski in moralno-politični problem. Ključni podatek pa je, da je pred glasovanjem na seji vlade gradivo, ki ga je generalna sekretarka objavila v internem informacijskem sistemu in je bilo vendarle dostopno vsem ministrom, 11. julija potrdil še vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve. Na seji odbora je po dostopnih informacijah sodelovala vrsta ministrov, med njimi tudi nekateri, ki trdijo, da za vsebino spornega gradiva tudi še kasneje na seji vlade niso vedeli. Naloga vladnih odborov pa je ravno, da vsebinsko uskladijo vsa gradiva v njihovi pristojnosti in da je gradiva potem na seji vlade mogoče uvrstiti na »listo A«, v okviru katere ministri zadeve potrdijo z enim samim glasovanjem in se z vsebino posameznih točk ne ukvarjajo več.

Kot je včeraj pojasnil minister Mesec, je sejo odbora 11. julija celo vodil, saj ga je za to prosil notranji minister Poklukar (ki je bil očitno odsoten). V Meščevem kabinetu so včeraj zapisali, da je bilo tudi na seji odbora gradivo deležno »paketne obravnave«, torej da se o posameznih točkah niso pogovarjali, in zato »nihče izmed prisotnih ni opazil omenjenega predloga mnenja (o skladnosti spornih zakonov z ustavo, op. p.)«. Že drugič v dveh dneh je Mesec ob tem poudaril, da njegovo mnenje o protiustavnosti zakonov ostaja nespremenjeno. »Minister bo v prihodnje naredil vse, da se stališča na ravni koalicije vsebinsko uskladijo v smeri, ki bo potrdila in podprla vsebino zahteve za oceno ustavnosti,« so sporočili iz Meščevega kabineta.

Vprašanja, ali so vedeli, o čem glasujejo, in ali res menijo, da sta sporna zakona skladna z ustavo, smo naslovili na vseh dvajset ministrov in ministric ter premierja Goloba. Vendar smo včeraj prejeli zgolj nekaj vsebinsko praznih odgovorov – bodisi da so ministri odsotni bodisi da je glasovanje tajno, torej brez komentarja. Od osrednjega akterja v tej zadevi, notranjega ministra Poklukarja, odgovorov nismo prejeli. Kot je mogoče slišati, pa naj bi tako Poklukar kot Golob vsebino sporne točke poznala in sta jo zavestno podprla. Nasprotno, da so naredili napako, pa so doslej odkrito priznali minister Han (SD) ter oba ministra in ministrica Levice. Kaj bodo nasprotna stališča vodilnih politikov o pravicah azilantov pomenila za nadaljnje odnose v koaliciji, trenutno še ni jasno.

»Neuki v vladanju«

Ob opisanem dogajanju je nekdanji generalni sekretar vlade in minister za notranje zadeve Mirko Bandelj ocenil, da ministri načeloma ne bi smeli sprejemati odločitev, ki so v nasprotju s tem, kar sicer zagovarjajo, saj v očeh javnosti s tem izgubljajo kredibilnost. Vendar Bandlja sam način dela vlade ne preseneča. »Situacija kaže, kako vlade, z izjemo Drnovškove in Janševe, v resnici ne delujejo kot kolektivni organ. Posamezni ministri se preprosto ne vtikajo v področja drugih ministrov, zato le izjemoma glasujejo proti. Zato je toliko pomembneje, kakšna je procedura, preden gradivo pride na sejo vlade, in kdo v tej proceduri sodeluje. Na sejo vlade morajo načeloma priti usklajene stvari. Službe, ki so usklajevale ta gradiva, so na neki točki odpovedale, bodisi zaradi hitenja bodisi zaradi nekompetentnosti.«

Da se to ne bi smelo dogajati in da bi se morale rdeče luči prižgati na več točkah, pa se niso, meni tudi nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. »Najprej je nekaj zatajilo na posameznih ministrstvih, kjer bi morali imeti osebe, ki pregledujejo gradiva drugih ministrstev. Da bi zadevo spregledalo eno ali dve ministrstvi, bi še razumel, da pa so to spregledali na vseh, je zelo nenavadno. Bodisi to pomeni, da tega nihče več ne počne, bodisi so bili ljudje na dopustih.« Po Gantarjevem mnenju pa bi rdeča luč morala zasvetiti vsaj na odboru vlade. »Tam je tako rekoč zadnja možnost, da se zaustavi gradivo in da se zahteva novo usklajevanje.« Predvsem pa, pravi Gantar, mnenja o ustavnosti zakonov o tujcih in mednarodni zaščiti ne bi smeli umestiti na tako imenovano listo A, saj tja sodijo zgolj neproblematična, tehnična gradiva, o katerih se lahko glasuje v paketu. »Stališče vlade v zvezi z zadevo na ustavnem sodišču pa ni tehnično stališče in ne sodi na listo A. To ni neko rutinsko, tehnično, birokratsko gradivo,« pravi Gantar. Sploh pa, nadaljuje, se ne bi smelo zgoditi, da na sejah vlade manjka tako veliko število ministrov (na sporni seji vlade jih je manjkalo sedem). »To je nenavadno veliko število odsotnih ministrov. Situacija kaže na neizkušenost, nevajenost vladanja. Do tega je pripeljala neukost v tehnologiji vladanja,« opozarja Gantar.

Kot smo poročali včeraj, se vladi niti ne bi bilo treba izrekati o ustavnosti obeh zakonov. Ustavno sodišče je namreč nagovorilo zgolj državni zbor, vlada pa je v postopek vstopila zgolj kot stranski udeleženec. Državni zbor pa mnenja za ustavno sodišče še niti ni oblikoval.

Ogorčenje zaradi janšistično-cerarjevskih potez Golobove vlade

Mnenje vlade Roberta Goloba, da so zakonske določbe, s katerimi je prejšnja vlada Janeza Janše grobo posegla v pravice ljudi, ki prosijo za azil na državni meji ali ki so nastanjeni v azilnem domu, skladne z ustavo, so ostro kritizirali v pravnem centru PIC in Ambasadi Rog. Ta je poslancem Levice lani pomagala sestavljati zahtevo za oceno ustavnosti teh določb. »Lani je zahtevo za ustavno presojo podpisalo šestintrideset poslancev opozicijske KUL – Levice, SD, LMŠ in SAB,« so dogajanje komentirali v Ambasadi Rog. »Zahteva je bila reakcija na Janšev zakon, ki je pravzaprav povozil predhodno odločitev ustavnega sodišča o zakonskih določbah prejšnje, Cerarjeve vlade in jih je vrnil v zakon z zgolj nekoliko drugačnim besediščem. Zahteva pa je bila tudi reakcija na protiustavno omejevanje gibanja prosilcev za azil in zahtevo, da so pravni zastopniki dolžni deliti informacije o prosilcih z notranjim ministrstvom. Zakonski členi so tako očitno sporni, da nihče od poslancev ni imel pomislekov pri podpisovanju vloge za ustavno presojo. Danes, ko ti isti ljudje sedijo v vladi, pa so povsem izgubili spomin na svojo lastno potezo pred komaj dobrim letom!« so ogorčeni.

»Mnenje vlade, da zakon ni protiustaven, je napačno in v popolnem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča glede prejšnjih določb, ki so bile v osnovi popolnoma enake kot sedaj veljavne določbe,« je povedala tudi pravna strokovnjakinja Urša Regvar iz PIC. »Mnenje kaže na nerazumevanje osnovnih pravil, pravic in dolžnosti, ki jih mora spoštovati država pri obravnavi oseb, ki iščejo mednarodno zaščito. Trenutno veljavne določbe kršijo slovensko ustavo, pravo EU in mednarodno pravo, zlasti prepoved mučenja in nečloveškega ravnanja, pravice dostopa do azilnega postopka in prepoved vračanja. Vlada bi se morala ukvarjati z odpravo spornih določb in ne z njihovo legitimacijo, saj bi s tem pokazala, da je zavezana spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot – načelom pravne države ter delitve oblasti – in da misli resno z oblikovanjem nove migracijske politike,« je dodala.