Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić je Radman je v petek prišel na bilateralni obisk v Ljubljano kot eden prvih k novemu slovenskem zunanjem ministru Tonetu Kajzerju. Že samo v tem podatku je nekaj teže glede na to, da je bil Grlić Radman na zadnjem takšnem obisku v Ljubljani pred šestimi leti in torej niti enkrat v času prejšnje vlade.
Kajzer je tudi v tem duhu dejal, da sta se dogovorila za okrepitev dialoga tako na področjih, kjer državi »že odlično sodelujeta - od gospodarstva, trgovine, vlaganj, energetike, turizma in sodelovanja v EU« - kot tam, kjer je skupne rešitve še potrebno najti.
Oba sta omenila, da med državama so tudi odprta vprašanja, ki so še posledica razpada skupne države pred 35 leti in ki po njunem mnenju ne smejo biti ovira siceršnjemu zelo dobremu sodelovanju. Minister Kajzer je dejal, da sta naredila popis odprtih vprašanj in pripravila načrt, kako se jih bodo lotili. »Danes smo zelo odkrito govorili o teh vprašanjih. Najin dogovor z Gordanom je, da do teh vprašanj pristopimo odgovorno in pragmatično ter se jih lotevamo korak za korakom. Seveda ni potrebno, da rešimo vsa naenkrat, ampak je pomembno, da iščemo rešitve. In mislim da smo danes zastavili neke vrste road-map (načrt), kako bomo šli po tej poti reševanja teh odprtih vprašanj, » je dejal Kajzer. Izpostavil je pomen potrpljenja in politične volje ter izrazil prepričanje, da ne gre za nerešljiva vprašanja, ampak da jih je mogoče rešiti z dobro voljo in medsebojnim zaupanjem na način, da bosta pridobili obe strani.
Radman je dejal, da sta v pogovorih pokazala pripravljenost, da dialog glede odprtih vprašanj »nenehno pospešujemo. »Na zelo resnih, dogovornih in zrelih politikih je, da ta vprašanja rešujejo v praksi in da pridejo do rešitev v interesu tako državljanov Slovenije kot Hrvaške,« je rekel Grlić Radman in dodal, da jih lahko rešijo v »nekem doglednem času«.
Ministra sta na splošno rekla, da gre za znana odprta vprašanja. Katera konkretno sta imela pred seboj, nista povedala niti na izrecno novinarsko vprašanje. Tako je ostalo nekoliko v zraku, kaj natančno predstavlja omenjeni načrt za naprej, ki ga je omenil minister Kajzer.
Največje odprto vprašanje med državama je sicer že dolgo meja. Rešila naj bi ga odločba arbitražnega sodišča iz leta 2017, ki jo Slovenija spoštuje, Hrvaška pa zavrača z argumentom, da je Slovenija kršila arbitražni postopek. Zadnja leta je nastal status quo in neke vrste strinjanje o nestrinjanju, ko politika tega vprašanja ni potiskala v ospredje, da ni obremenjevalo siceršnjih odnosov, s čimer bosta sodeč po izjavah obeh ministrov državi nadaljevali še naprej. Ostaja nejasno, ali bi šlo morebitno iskanje dogovora v smeri uresničitve arbitražne odločbe ali alternativne rešitve.
Ministra sta govorila tudi o geopolitičnem položaju, kjer sta po Kajzerju obe državi izpostavljeni velikim tveganjem, denimo energetskim in varnostnim.
V okviru obiska sta imela ministra predvideno še polaganje cvetja k spomeniku Ljudevit Gaja v Parku kulture v Ljubljani ter ogled podjetja Iskra, ki je z vlaganji, predvsem v ladjedelniški sektor, prisotno tudi na Hrvaškem.