Popoldansko delo zdravstvenih delavcev iz javnih bolnišnic bo občutno bolj omejeno kot danes. Velika večina med njimi ga ne bo več mogla opravljati pri čistih zasebnikih, je razvidno iz predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki mu je pritrdila vlada. Rešitve, ki znatno zaostrujejo ločnico med javnim in zasebnim, so se od lanske jeseni večkrat spremenile. To še posebno velja za konkurenčno prepoved, kjer ni idealnih rešitev in kjer so oblasti omahovale iz meseca v mesec.
1. Kaj bo drugače?
Zdravstveni delavci iz javnih zavodov bodo lahko popoldansko delo opravljali le v javni mreži. Eno od redkih izjem so na ministrstvu za zdravje predvideli za izkušene vrhunske strokovnjake, ki v javni mreži niso na voljo in jih tam potrebujejo ob posebno zahtevnih nalogah. V takem primeru bi zdravstveni zavod s strokovnjakom, ki je sicer zaposlen pri zasebniku, sklenil pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Samoplačniške storitve bodo lahko zaposleni iz javnih zavodov opravljali v okviru tržne dejavnosti matične ustanove, pogoj za to dejavnost pa bo izpolnjevanje programa, ki ga financira obvezno zavarovanje. Vlada bo z zakonsko novelo, če bo tej spremembi pritrdil še državni zbor, dobila tudi povsem novo orodje. V sili bi lahko zamejila cene samoplačniških zdravljenj, najvišjo bi postavili pri 150 odstotkih cene, ki jo za enako storitev v javni mreži priznava Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
2. Katere premike si od novele zakona obetajo v zdravstvenem resorju?
Večjo preglednost, je povzela ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. V predlogu zakona sledijo konkurenčni prepovedi, je poudarila, zaposlene pa spodbujajo, da bi več dela opravili v svoji matični ustanovi. Ob merjenju efektivne obremenitve zaposlenih veliko težo pripisujejo prihodnji enotni metodologiji, je še poudarila, novela pa bo po njeni oceni dobra tako za paciente kot za zdravstvene delavce. Obremenitve v neprekinjenem zdravstvenem varstvu bodo v prihodnje na primer enakomerneje razporejene, pričakuje ministrica.
3. So v vladi vztrajali pri prvotnih načrtih?
Najbolj očitno so omahovali pri zamejevanju popoldanskega dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Ob jesenski javni obravnavi predloga novele je veljalo, da bo lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zavodu, storitve opravljal le pri drugih izvajalcih v javni mreži. Decembra se je izkazalo, da bo delo pri čistih zasebnikih mogoče, a le, če bo zdravstveni delavec iz javnega zavoda tam zaposlen za krajši delovni čas. Ko se je o predlogu prejšnji teden izrekal še ekonomsko-socialni svet, je bila v igri možnost, da bo prehajanje k čistim zasebnikom dovoljeno primarijem, ta teden pa je prinesel nove kriterije. V javnih zavodih bi lahko prek delne zaposlitve strokovnjaki, zaposleni pri zasebnikih, delovali ob uvajanju novih metod zdravljenja ali diagnostike.
4. Se lahko zakonski predlog še pomembno spremeni?
Glede na obširnost področij, ki jih zajema predlog novele, pa tudi glede na dosedanje težave s formuliranjem rešitev, je dodatno spreminjanje predloga v državnem zboru precej verjetno. Na možnost sprememb je po vladni zeleni luči za predlog spomnila direktorica direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje Jasna Humar. V iniciativi Glas ljudstva pa so izpostavili zagotovila koalicijskih strank, da bodo v državnem zboru, če bo potrebno, z amandmaji poskrbele za dosledno razmejevanje javnega in zasebnega zdravstva. Spomnimo, da so v Glasu ljudstva umaknili svoj zakonski predlog, ki sta ga v imenu iniciative vložila poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.
5. Kakšni so pomisleki, ki letijo na aktualni predlog?
V Glasu ljudstva so opozorili, da bi moralo načelo neprofitnega dela z javnimi sredstvi veljati tudi za koncesionarje. Presežke javnih sredstev bi bilo treba tudi v tem primeru namenjati za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje, ne pa za izplačevanje dobička, so prepričani v iniciativi. Spremembe, ki so jih v zdravstvenem resorju predstavili ta teden, tovrstne zahteve uvajajo le za javne zavode. Ostre kritike, ki zakonskemu predlogu očitajo pretirano omejevanje, pa se že od jesenske javne obravnave vrstijo v zdravniških organizacijah. Predlaganim omejitvam so oporekali v Zdravniški zbornici Slovenije, kjer znova svarijo pred odhodi zdravnikov iz javnih zavodov. V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so vladi oktobra predlagali, naj predlagano novelo v celoti umakne, v sindikatu Fides pa so ta teden ocenili, da predlog disciplinira zdravstvene delavce in ne naslavlja sistemskih težav. Akterji v zdravstvu so v zadnjih dneh sicer poudarjali, da so se ključne rešitve spreminjale še tik pred vladno obravnavo in jih bo treba zato še podrobneje pretehtati.
