Vlada in banke se pogajajo, kako bo bančni sektor pomagal pri financiranju sanacije po poplavah. Predlogi bank so po ocenah iz koalicije za zdaj preskromni. Vladna stran v primeru nezadovoljive pomoči preti z obdavčitvijo izrednih dobičkov bank. Postavlja se vprašanje, kako uzakoniti takšen davek, da ne bi padel na ustavnem sodišču.

Slovenske banke in hranilnice so v prvi polovici letošnjega leta ustvarile 467 milijonov evrov čistega dobička, kar je 145 odstotkov oziroma dobrih 276 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Za primerjavo: celoletni čisti dobiček je lani in predlani znašal dobre pol milijarde evrov. Glavni razlog za rekordne dobičke bank je razlika med zvišanimi obrestnimi merami za posojila in izredno nizkimi depozitnimi obrestnimi merami, ki jih banke ponujajo prebivalstvu. Ker rekordni dobički niso posledica izboljšanega poslovanja, ampak okoriščanja na račun protiinflacijske monetarne politike, vlada terja od bank ustrezno pomoč pri obnovi po poplavah. V nasprotnem primeru napoveduje obdavčitev njihovih dobičkov.

Vlada je banke prejšnji teden pozvala, naj same predstavijo, kako bodo pomagale ljudem. Med drugim so predlagale ugodnejša posojila za obnovo domov s poroštvom države, ugodnejša potrošniška posojila, zakonsko ureditev moratorijev in enkratni solidarnostni prispevek v sklad za obnovo. Država si pri slednjem po poročanju več medijev neuradno obeta približno odstotek bilančne vsote bank, kar bi pomenilo okoli pol milijarde evrov, banke pa naj bi ponujale zgolj desetino tega. Vlada in ministrstvo za finance uradno ne komentirata poteka pogajanj.

Ob tem, da sta pogajalski strani, vlada in banke, pri višini pomoči za sanacijo posledic poplav vsaj po doslej znanih informacijah pomembno narazen, pa se zastavlja vprašanje, kako uzakoniti poseben davek, da ta ne bo padel na ustavnem sodišču. Temeljni problem je retroaktivnost ukrepa, opozarja pravnik dr. Rajko Pirnat. Profesor z ljubljanske pravne fakultete pri tem izpostavlja 155. člen ustave, ki govori o prepovedi povratne veljave pravnih aktov, pa tudi to, da so bili ustavni sodniki doslej glede te prepovedi zelo strogi, še posebno pri davčnih zakonih. »Takšen ukrep ni povsem izključen, je pa ustavno zelo tvegan. Temeljni problem ukrepa je ustavna prepoved retroaktivnega učinkovanja. To sicer ne pomeni absolutne nedopustnosti davčne obveznosti za nazaj, bi pa moral zakonodajalec dokazati nujnost in neobhodnost takšnega ukrepa za varstvo drugih pravic, hkrati pa tudi, da teh pravic ni mogoče zavarovati drugače kot z retroaktivnim delovanjem zakona,« pojasnjuje Pirnat.

Poslanska pobuda finančnemu ministru

Meja med tem, kaj je v javnem interesu sprejemljivo in kdaj gre za pretiran poseg v pravno varnost, ki jo zagotavlja tudi prepoved povratne veljave, je skratka tanka. A kot smo že poročali, takšen ukrep kljub pravnim pomislekom podpirajo vse koalicijske partnerice. Poslanka največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda Mojca Šetinc Pašek je v ponedeljek recimo na finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki sodi v kvoto iste stranke, naslovila poslansko vprašanje in pobudo, da »se ustrezno obdavči ekstremne dobičke bank, ki niso rezultat morebitnega odličnega poslovanja bančnih uprav, temveč predvsem izkoriščanja inflacije v času restriktivne monetarne politike«.

V pobudi Šetinc-Paškova pozdravlja vladno stališče, da lahko država del denarja za obnovo v poplavah poškodovane državne in občinske infrastrukture dobi tudi pri bankah. Ministra za finance v zvezi s tem sprašuje, »ali se vam zdijo predlogi združenja bank, da bi te pomagale zgolj z nekoliko ugodnejšimi posojili prizadetim v poplavah, obenem pa predlagajo še en delovni dan vsega gospodarstva za pomoč pri sanaciji, ustrezni«. Poslanka Svobode je za Dnevnik še poudarila: »Prav bi bilo, da banke, ki smo jih pred desetletjem enormno sanirali s petimi milijardami evrov davkoplačevalskega denarja, zdaj prispevajo k pomoči državljanom. To je njihova moralna dolžnost.«

Pobuda nakazuje splošni vtis v koaliciji o predlogih bank. »S predlogi bank nikakor nismo zadovoljni. Gre za pričakovani minimum ukrepov bank. Te so se odzvale šele takrat, ko so bile javno pozvane k pomoči po katastrofalnih poplavah, in ne, ker bi same uvidele, da je najmanj pričakovati, da bodo ob izdatnih dobičkih samoiniciativno prispevale k velikanski solidarnosti, ki so jo izkazali ljudje po vsej Sloveniji,« so kritični v SD. Podobno je v Levici, kjer pozdravljajo predloge bank, sploh zakonsko ureditev moratorijev, a hkrati vztrajajo, da bi morale banke plačati tudi davek na izredni dobiček in da se morajo tovrstni izjemni dobički tudi širše gledano v gospodarstvu deliti pravičneje med vse, ki ga soustvarjajo, ne le med upravne in nadzorne organe podjetij.

Nujnost sistemskega ukrepanja

V Zavodu Kolektiv 99, kjer so pred leti vložili kolektivno odškodninsko tožbo proti podjetju Apple, ob robu razprave o izrednih obdavčitvah bank medtem opozarjajo, da v pravni državi obstajajo primernejše poti vračila neupravičenih dobičkov, na primer odškodninske tožbe ali pa prekrškovni in drugi postopki regulatorjev za stabilizacijo delovanja sektorja. »Izredna obdavčitev je najmanj sistemski ukrep, ki ima lahko daljnosežne posledice na celotno gospodarstvo in ne bo vplivala zgolj na bančni sektor. Z uvajanjem izrednih obdavčitev se znižuje zaupanje v pravno državo, prav tako pa to bistveno negativno vpliva na privlačnost slovenskega poslovnega okolja za tiste, ki želijo poslovati in konkurirati po tržnih načelih,« so izpostavili.

Kolektiv 99 sicer že dalj časa opozarja, da je vedno več indicev, »da so ekscesni dobički, ki so jih banke ustvarjale in ustvarjajo v zadnjih letih, posledica anomalij ter nepoštenih in nezakonitih praks bank, ki delujejo v Sloveniji«. Pristojne so v zvezi s tem že pozvali, naj te anomalije raziščejo in odgovorne ustrezno sankcionirajo, banke pa, naj sporne prakse prekinejo. »Prvi odziv je že viden, saj so vsaj nekatere banke v prihodnje napovedale dvig depozitnih obrestnih mer, kar kaže na zavedanje o spornosti preteklih praks, zagotovo pa to ne sme odvrniti pozornosti od let bogatenja na račun nedelovanja trga na škodo potrošnikov.« 

Zatajili (tudi) pristojni regulatorni organi

Čeprav koalicijske partnerice z vidika pravičnosti brez izjeme podpirajo ukrep obdavčitve izrednih dobičkov bank, se v vladi glede na izjave ministra za finance zavedajo spolzkega pravnega terena zaradi retroaktivnega učinkovanja ukrepa. A trenutna situacija bi lahko bila tudi drugačna: sogovorniki, ki smo jih vprašali, ali se jim zdi obdavčitev upravičena in ali banke vladi ponujajo dovolj, so namreč opozorili tudi na pasivnost regulatornih organov, ki slovenskega bančnega prostora ne urejajo učinkovito. Če bi, se danes morda niti ne bi bilo treba pogovarjati o izrednih obdavčitvah.

• Mitja Gaspari, nekdanji minister za finance in guverner Banke Slovenije

Predloga za dodatno, enkratno obdavčitev »presežnih« dobičkov bank ne podpiram. Osnovni namen ukrepov je najti stabilne dolgoročne vire za financiranje obnove infrastrukture, podjetij in premoženja prebivalstva na prizadetih območjih. Enkratna obdavčitev bank temu namenu ne ustreza, saj je kratkoročna rešitev brez multiplikativnih finančnih učinkov in bo v izvedbi pomenila ogromno pravnih zapletov, vse do ustavnega sodišča. Za izboljšanje konkurence na bančnem trgu bi morala delovati Agencija za varstvo konkurence. Ugotoviti bi morala, za kako izrazito oligopolno obnašanje gre na bančnem trgu, in ustrezno ukrepati.

Obstaja možnost za oblikovanje boljše rešitve z oblikovanjem posebne finančne institucije, ki bi upravljala dva ločena (pod)sklada: enega za financiranje obnove državne in lokalne infrastrukture ter drugega za obnovo sredstev in dohodka podjetij in premoženja prebivalstva. Način financiranja bi bil različen za oba sklada. Pri prvem bi morala biti primarna nepovratna sredstva (EU, proračun, donacije ipd.) in ne bi potreboval začetnega kapitala – bil bi klasični proračunski sklad. Pri drugem bi morali prevladovati povratni finančni viri (kapitalski trgi, EIB, EBRD, državne obveznice). Drugi sklad bi moral biti kapitalski sklad z začetnim vložkom kapitala države in zasebnih vlagateljev (banke, zavarovalnice, skladi), kjer bi država izdala delnice ali podrejeni dolg in bi prvo izgubo iz poslovanja nosila država, zasebni vlagatelji pa bi lahko svojo začetno naložbo po določenem obdobju prodali na finančnem trgu. Sklad bi moral poslovati z majhnim dobičkom.

• Gorazd Kovačič, sociolog in profesor na ljubljanski filozofski fakulteti

Izredna obdavčitev bank je upravičena iz dveh razlogov. Prvi je, da so letošnji izjemno visoki dobički slovenskih bank rentniškega značaja. Po spremembi evropske monetarne politike so slovenske banke tako kot drugod v evrskem območju dvignile obrestne mere na kredite, obenem pa ohranile rekordno nizke obrestne mere na depozite. Gre za zlorabo položaja, ki kaže, da slovenskega bančnega prostora ne regulirata učinkovito niti tržni mehanizem niti Banka Slovenije. Drugi razlog je, da je prav, da vlada razporedi breme večmilijardne škode zaradi poplav med vse dele družbe, zlasti tiste, ki imajo največ prostih sredstev.

Izredno obdavčitev bank so prve zahtevale sindikalne centrale in zatem prejšnji ponedeljek sindikati javnega sektorja, ko je ministrica za javno upravo izrazila pričakovanje, da bodo privolili v prestavitev reforme plačnega sistema in dviga plač za eno leto. Premier je nato reagiral z dramatično zahtevo bankirjem, da prispevajo pol milijarde evrov. Bankirji so brž ponudili nekaj malenkosti in dvig obrestnih mer na depozite in vladna vnema po izredni obdavčitvi ekstra profitov je, kot zdajle kaže, popustila.

• Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

V izjavi za javnost, ki smo jo sredi avgusta podpisale vse reprezentativne centrale, smo vlado pozvali k obdavčitvi dobičkov bank. Ocenjujemo, da so banke v zadnjih letih izrabljale situacijo na trgu, ki se je v zadnjem času kazala v višanju obrestnih mer za kredite in hkrati v praktično ničelnih obrestih za depozite, kar se po zadnjih pritiskih nekoliko spreminja. Smo za obdavčitev izrednih dobičkov bank, tudi glede na to, da smo davkoplačevalci že nekajkrat z dokapitalizacijami omogočili, da nekatere sploh še obstajajo. Banke zdaj ponujajo komercialne zavarovane kredite s fiksnimi obrestnimi merami in dodatnim jamstvom države. Zdi se nam, da to pač ne bo dovolj, saj vsa tveganja ponovno prevzemamo davkoplačevalci. Glede moratorijev in odpisov pa menimo, da ne gre za ponudbo, temveč za nujnost, saj banke od poplavljenih pač nimajo kje izterjati hipotek. Prispevek bank v denarju bo ob tem seveda dobrodošel, kakšna je primerna vsota, pa bo morala oceniti država.