Zavarovancem želijo ponuditi boljšo uporabniško izkušnjo, je poudaril generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Robert Ljoljo. Aktivnejša vloga ZZZS, h kateri stremijo, se bo po njegovih besedah kazala tudi z večjo natančnostjo pri izračunavanju cen zdravstvenih storitev, čakalne dobe pa bodo skušali skrajševati s prerazporejanjem programov znotraj zdravstva. Pod drobnogled nameravajo vzeti tudi nepotrebne storitve, ki lahko bolniku celo škodijo, je mogoče razbrati iz predstavitve aktualnih načrtov. Pogoj za to bo možnost opravljanja strokovno-medicinskih nadzorov, ugotavljajo na ZZZS. Potrebne bodo tudi ustrezne klinične smernice, ki jih bo morala pripraviti stroka in bodo omogočile preverjanje primernosti posameznega zdravljenja pri pacientih.
Digitalni dvojček zdravstva
Ljoljo, ki je na čelu ZZZS letos nasledil Tatjano Mlakar, je ob tem omenil težave s podatki o zdravstvenem sistemu. »Ena izmed mojih želja je priti do digitalnega dvojčka slovenskega zdravstva, kar pomeni bolj natančno posneti stanje,« je povedal. To bi olajšalo tudi simulacije, kaj se bo v zdravstvenem sistemu zgodilo v prihodnje, je ocenil.
Na ZZZS si spremembe na bolje obetajo od merjenja obremenitev in nagrajevanja zaposlenih v zdravstvu, ki delajo več. V tem primeru gre za novosti, ki jih predvideva nedavno sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti. Želijo si tudi dejanske zdravstvene mreže in regionalizacije, je izpostavil Ljoljo. »Ni smotrno v vsaki regiji imeti pet nabavnih služb in pet podpornih služb, če že danes nimamo kadra za to,« je dejal. Sicer pa se na ZZZS ta čas ukvarjajo z digitalizacijo. Kot smo že poročali, bo lahko posameznik po elektronski poti med drugim pridobil podatke o prijavi in odjavi iz zdravstvenega zavarovanja ter o bolniških listih.
Upravni odbor in skupščina ZZZS bosta tehtala še o aktualnem predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta nekatere obveznosti zdravstvene blagajne prenaša na državni proračun. Uvaja tudi proračunsko varovalko ob luknjah v zdravstveni blagajni in možnost izterjave povračil stroškov zdravljenja, kadar se posameznik poškoduje pri adrenalinskih podvigih. Po drugi strani pa novela zakona ne uresničuje napovedi o nadomeščanju obveznega zdravstvenega prispevka – ta trenutno znaša 37,17 evra na mesec – s pravičnejšo rešitvijo.
Dobrodošla varovalka
»Da se predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne loti progresivnosti pri obveznem zdravstvenem prispevku, se mi osebno zdi zamujena priložnost,« je poudarila predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič. »Menim, da fiksni znesek obveznega zdravstvenega prispevka ne bi smel ostati,« je pristavila. Irena Ilešič Čujovič upa, da bo mogoče glede tega še kaj storiti. Dobrodošla pa bo proračunska varovalka, ki jo predvideva zakonska novela, je potrdila predsednica upravnega odbora. Spomnimo, da so si na ZZZS dolgo prizadevali za dolgoročnejše rešitve v obdobjih, ko je denarja premalo za pokrivanje vseh obveznosti. Tovrstne luknje v zadnjih letih sicer pokriva državni proračun, a je to za zdaj odvisno od odločitev vsakokratnih oblasti.
Morebitno nadomeščanje obveznega zdravstvenega prispevka je po oceni predsednika skupščine ZZZS Draga Delaluta predvsem politično vprašanje, ki se dotika tudi celovitejših sprememb davčne ureditve v Sloveniji. Delalut je izpostavil potrebo po spremembah, ki so že danes potrebne pri izvajalcih zdravljenj. Po njegovem mnenju je na primer nesprejemljivo, da zdravljenja v nekaterih programih lani niso bila opravljena niti v predvideni meri. Ene od rešitev, ki jih vidi, so dosledno mesečno sestajanje s predstavniki bolnišnic, sprotno spremljanje razmer in spodbujanje k opravljanju dovolj velikega števila zdravljenj.
