Nemčija doživlja rekorden naval na vlake. Vozovnico za izlet konec tedna je na marsikateri relaciji treba kupiti že tedne vnaprej, tudi med delavniki so nekateri vlaki tako polni, da na njih ni na voljo niti stojišč. Izjemen porast zanimanja je spodbudila vozovnica po enotni ceni devet evrov, ki je na voljo tako rezidentom kot tujcem. Do konca avgusta omogoča neomejeno število voženj z vsemi lokalnimi in regionalnimi vlaki, z izjemo hitrih. Vozovnico je kupila skoraj polovica vseh odraslih Nemcev. Vožnja z vlakom je v Nemčiji zopet »in«.
V Kopru po petih urah
in 18 postankih
V Sloveniji je premikanje po državi brez osebnega avtomobila zamudno. Če hočete biti v soboto zjutraj v Kopru, imate na voljo le en regionalni vlak, ki gre na pot iz Maribora ob 3.23 in ima do cilja 18 vmesnih postankov. Z ljubljanske postaje odpelje ob 6.06 in pride v Koper ob 8.33. Kdor hoče iz Kranja zjutraj na morje in bi hotel ujeti omenjeni jutranji vlak, se mora v Ljubljano pripeljati z avtobusom. Dovolj zgodnje vlakovne povezave med Kranjem in Ljubljano namreč ni na voznem redu.
Navidezno nekoliko boljša je povezava z Novim mestom. Če želite tam ujeti jutranji prevoz proti Kopru, morate na vlak sesti ob 3.52. Za zamudnice in zamudnike je opcija še vlak, ki iz Ljubljane odpelje nekaj po 9. uri zjutraj in prispe v Koper ob 11.27.
Več kot sedem ur vožnje
od Kopra do Novega mesta
Pestrejšo izbiro ponuja avtobusni prevoz, še posebej tistim, ki se v Koper podajajo iz Ljubljane. Med 6. in 9. uro zjutraj odpelje z glavne avtobusne postaje sedem avtobusov. Vožnja v eno smer stane okoli tri evre in v najboljšem primeru traja uro in 15 minut. Za potnike iz Maribora je najboljša možnost avtobus, ki z glavne avtobusne postaje odpelje ob 8. uri in na cilj pripelje tri ure in pol kasneje. Vozovnica stane 13 evrov. Iz Kranja se je z avtobusom najbolje odpraviti na pot ob 5.40, iz Novega mesta pa ni uporabne avtobusne povezave.
Kako se vrniti domov? Kdor se konec tedna vrača z vlakom iz Kopra v Ljubljano, Maribor ali Kranj, ima zvečer na voljo največ dve izbiri. Zadnji vlak odpelje ob 20.15 in do Maribora vozi več kot pet ur. Najslabšo izbiro imajo Novomeščani, ti morajo na vlak sesti že ob 15.20, pri čemer vožnja traja več kot sedem ur! Avtobusne alternative ni. Kranjčani, ki se odločijo za odhod z avtobusom, lahko na Obali ostanejo najdlje do 17.30. V Ljubljano zadnji uporabni avtobusni prevoz odpelje dve uri kasneje. Najdlje lahko v Kopru v nedeljo ostanejo Mariborčani in Murskosobočani, saj se avtobus Avtobusnega prometa Murska Sobota odpravi na pot šele ob 20.40. Vožnja do Maribora traja znosne tri ure in 20 minut.
Skoraj vsi so zadovoljni
z devetevrsko vozovnico
Vrnimo se v Nemčijo. Veliko zanimanje za vlak, ki ga je spodbudila vozovnica za devet evrov, je razkrilo številne pomanjkljive medkrajevne in medregijske povezave. A večine potnikov to ni zmotilo, potovanje po pavšalni ceni devet evrov je postalo prostočasna popestritev. Prometni eksperiment je obenem ministrstvu za promet postregel s številnimi zanimivimi ugotovitvami. Tržna raziskava Združenja nemških transportnih podjetij (VDV) je pokazala, da je bilo kar 88 odstotkov uporabnikov zadovoljnih z izkušnjo, petina jih je bila celo »popolnoma zadovoljna«. Minister za promet Volker Wissing je devetevrsko vozovnico označil za »najboljšo idejo za železniški promet v zelo dolgem času«.
Zvezni statistični urad je pokazal, da so bili potniški premiki po nemških tirnicah junija 2022 za 42 odstotkov pogostejši kot junija 2019. Promet se je še posebej povečal na razdaljah od 30 do 300 kilometrov. »To potrjuje, kako visoko je potencialno povpraševanje po javnem prevozu,« je za Spiegel Online dejala prometna strokovnjakinja Angela Francke z Univerze v Kasslu.
Nemška vozovnica je sočasno ponudila lekcijo, ki je zanimiva tudi za Slovenijo. Številni nemški strokovnjaki in interesna združenja so sprva glasno kritizirali projekt. Po njihovi oceni bi bilo bolje davkoplačevalski denar najprej vložiti v razširitev lokalnih prometnih linij in šele nato sprožiti naval potnikov. Pozitiven odziv potnikov pa je dokazal, da je mogoča tudi obratna pot. Za boljšo ponudbo v javnem prevozu je mogoče poskrbeti tudi naknadno. »Omenjeni strokovni zadržki so se izkazali kot neutemeljen izgovor,« se strinja prometni strokovnjak Marjan Lep z mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. »Obenem razumem kolege, ki imajo pred revolucionarnimi rešitvami določene bojazni.«
Slovenija ne bo
posnemala Nemčije
V Nemčiji zdaj premlevajo scenarij, po katerem bi ponudili letno državno vozovnico za vlak. Stala bi 69 evrov. Državo bi tak projekt stal približno dve milijardi evrov. Še nekoliko dražja alternativa bi bila pavšalna vozovnica, ki bi vključevala tudi mestni javni promet. Stala bi 365 evrov.
Slovensko ministrstvo za infrastrukturo tako revolucionarnih rešitev nima v programu. Julija lani je uvedlo popuste za vikend in družinske vozovnice za javni potniški promet. Cenejše vozovnice »Slovenija« so na voljo tudi dijakom in študentom, pri čemer stane mesečna vozovnica 25 evrov, letna pa 200 evrov. Upokojenci že od leta 2020 potujejo brezplačno z javnim prevozom. »Eden pomembnejših korakov, ki nas čaka v prihodnje, bo prenova tako imenovanih delavskih vozovnic,« so za Dnevnik napovedali na ministrstvu. »Ko bo imetnik presegel določen znesek mesečne vozovnice, bo avtomatično dobil vozovnico 'Slovenija', ki ne bo več vezana na relacijo.«
»Integracija in pavšalizacija je vsekakor pravilna pot. Na ministrstvu za infrastrukturo po mojih informacijah že več let preigravajo zamisel uvedbe enotne državne vozovnice za javni potniški promet, ki bi jo cenovno približali ceni letne vinjete,« pravi Lep. »To bi bila ustrezna rešitev tudi zato, ker se s prodajo vozovnic pokriva zelo majhen delež dejanskih stroškov železniškega in avtobusnega prevoza.«
Že nekaj let ne živi tako,
kot predava
Seveda obstajajo številni pomisleki proti uvedbi pavšalne vozovnice. V precejšnji meri so podobni nemškim. »Med drugim obstaja bojazen, da bi povzročila prekomeren naval v prometnih konicah in da bi povzročila izpad dohodka koncesionarjem,« našteva Lep. »Tretji pomislek je, da cenovno atraktivna vozovnica ne pomeni, da se lahko z njo tudi pripelješ na želeni cilj. Pričakovanja, skratka, ne smejo biti previsoka.«
V svoji biografiji je Lep nekoč zapisal, da je demonstrativno prodal drugi avto, zato da bi živel tako, kot predava v teoriji. In da – če je le možno – vedno uporablja javni prevoz. »Če sem odkrit, ga danes uporabljam vedno manj, v Ljubljano se že vrsto let nisem peljal z vlakom,« je dejal docent. »Ampak na naslednji sestanek na ministrstvo za infrastrukturo se bom iz principa peljal z avtobusom.«
