Že od osamosvojitve Slovenije smo priča političnim vplivom pri kadrovanju v državnih podjetjih. »V Sloveniji smo poskušali že marsikaj, prek raznih komisij, kadrovsko-akreditacijskega sveta (KAS), vendar je v državnih podjetjih vpliv politike še vedno prisoten. Skrbi me, ko mi kompetentna oseba reče, da če se ne bo ukvarjala s politiko, sploh ne bo prišla do visokega položaja v podjetju. Mladi ljudje, ki so sposobni in bi lahko kandidirali za visoke položaje v podjetjih, odhajajo v tujino,« je opozorila redna profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Polona Domadenik.
Po njenih besedah je raziskava, pri kateri je sodelovala pred dobrim desetletjem, jasno pokazala, da se politika vmešava v poslovanje državnih podjetij. »Po raziskavi so naredili korak nazaj, zdelo se je, da je v državnih podjetij več strokovnega kadrovanja. Toda v letih 2016 in 2017 se je stanje ponovno poslabšalo. Spet je bilo mogoče slišati 'le kaj je narobe z ljudmi, ki imajo politično izražena stališča'. Narobe ni nič, težava je drugje: pogosto je namreč edina referenca za visok položaj v državnem podjetju članstvo v politični stranki, ki je trenutno na oblasti, ne pa, kaj je kandidat delal dotlej in kakšne so njegove izkušnje z vodenjem velikih sistemov,« je dejala Domadenikova. Takšno kadrovanje slovenskim podjetjem odžira dobičke in znižuje njihovo vrednost, je dodala.
Če bi država uveljavila strokovno in politično bolj neodvisno strukturo vodstvenih menedžerjev v svojih upravah ter nadzornih svetih, bi lahko bistveno povečala učinkovitost poslovanja državnih družb in hkrati znižala stroške ter tveganja svojih političnih odločitev, je prepričan Nejc Pulko, letošnji zmagovalec natečaja organizacije Transparency International za najboljšo magistrsko nalogo s področja transparentnosti, integritete in preprečevanja korupcije. Z magistrsko nalogo Model imenovanja nadzornih svetov znotraj korporativnega upravljanja državnih družb v Sloveniji je Pulko tudi letošnji nominiranec za Prešernovo nagrado na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Po besedah Pulka v modelu odprte politizacije ob vsakokratnem prihodu nove vlade prihaja do zamenjav nadzornih svetov in uprav. »Učinkovitost kadrovanja znotraj državnih družb smo želeli prvič doseči šele leta 2009, ko je nastal KAS, a se je kmalu izkazalo, da je bila njegova ustanovitev samo še ena od nedomišljenih političnih obljub o tem, kako naj bi glede na zahteve in določila OECD uredili korporativno upravljanje in kadrovanje v državnih družbah. Podobno velja za Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki prav tako ni imela jasne institucionalne strukture in vladne vizije, kako naj bi sploh delovala. Politično vmešavanje se nadaljuje tudi po ustanovitvi SDH. Ta ima sicer veliko bolj jasne zakonske temelje in organizacijske rešitve, a je način vmešavanja politike ostal na podobni ravni kot v prejšnjih rešitvah,« je povedal Pulko.
Vladi in vsakokratni vodilni politični eliti, meni Pulko, je prek skupščine SDH uspelo še naprej obdržati glavne kadrovske mehanizme, ki ji omogočajo vpliv na izbiro menedžerjev v državnih družbah: »Povsem spolitiziran sistem imenovanja nadzornega sveta SDH vodi do posrednega političnega imenovanja uprave SDH. Postopek imenovanja znotraj zakonskega okvirja je spolitiziran v dveh vsebinskih določilih: nadzorni svet je imenovan na predlog ministrstva za finance, kandidate za nadzorni svet SDH pa imenuje vlada kot skupščina SDH. Sočasno tudi skupščina SDH potencira nevarnost političnega vplivanja na poslovanje državnih podjetij, saj jo vlada pogosto opravlja v okviru svojih rednih tedenskih sej,« je dejal Pulko.
Nova agencija bi bila neodvisna
Kot protiutež političnemu kadrovanju v državnih podjetjih Pulko predlaga ustanovitev samostojne in neodvisne institucije – Agencije za kadrovsko politiko (AKP). Njen temeljni namen bi bil depolizirati kadrovanje v državnih podjetjih, s tem pa vladajoči koaliciji omejiti vlogo monopolnega upravljalca v postopkih imenovanja članov nadzornih svetov. Tako bi se najpomembnejša pristojnost AKP, ki bi po predlogu Pulka nadomestila kadrovsko komisijo v okviru SDH, navezovala na strokovno vodenje postopka akreditacije in nominacije članov v organe nadzora državnih družb.
Po predlogu Pulka bi bila AKP samostojen in neodvisen organ, ki ni neposredno podrejen nobeni od treh vej oblasti (zakonodajni, sodni, izvršni). Samostojnost bi se zagotavljala na temelju dvotretjinske večine glasov poslancev državnega zbora. Za svoje delovanje bi bili člani agencije odgovorni državnemu zboru, ki bi potrjeval, hkrati pa lahko tudi zamenjal njegove člane. Zamenjavi člana bi morala slediti tehtna utemeljitev, ki bi imela osnovo v letnem poročilu AKP, strokovnem gradivu, poslovni argumentaciji ali krivdnih razlogih. Nujen pogoj za zagotavljanje neodvisnosti je, da funkcije članov AKP ne bi bile združljive z opravljanjem druge javne funkcije in dejavnostjo upravljanja, nadzora ali zastopanja uporabnika proračuna. Tako bi preprečili konflikt interesov in zagotovili neodvisnost članov AKP, ki bi imeli sedemletni mandat.
Sedemčlanski senat
»AKP bi sestavljala senat in strokovno-podporna služba za razvoj korporativnega upravljanja. Administrativno-tehnično podporo za potrebe AKP bi izvajale službe računskega sodišča. Senat bi sestavljalo sedem članov različnih deležniških skupin, kot so Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, neodvisni akademiki, uspešni gospodarstveniki in vladni ter opozicijski predstavniki,« predlaga Pulko. Člani AKP bi tako predstavljali strokovni filter v postopkih ugotavljanja, ali posameznik izpolnjuje kriterije za člane nadzornega sveta. Po predlogu bi AKP seznam najprimernejših kandidatov poslala skupščini SDH, pri čemer bi v procesu nominacije oblikovali nabor kandidatov, ki trikrat presega število tistih, ki bi bili na koncu potrjeni. Nadzornike bi izbrala skupščina SDH, v okviru katere bi se izvedla razprava o najprimernejših kandidatih. Temu bi sledilo javno glasovanje o posameznih kandidatih.
Kot je pojasnil redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Marko Jaklič, so bili vsi poskusi ločitve politike od upravljanja državnih družb, vključno z ustanovitvijo KAS, doslej neuspešni. »Ustanovitev AKP bi bila smiselna, vprašanje pa je, kdo vse bi imenoval člane vodstva, da bi uživali ugled, da bi bili prepoznavni po svojih vrednotah in vredni zaupanja. Prepričan sem, da jih je v Sloveniji mogoče dobiti. Imenovanje članov sveta bi bilo tudi v tem primeru še vedno na neki način politični proces, vendar na boljši način, kot če kadrovanje v podjetjih izvajajo politične stranke. Če bi nam predlagani model kadrovanja uspelo uveljaviti, bi bil to lahko velik uspeh,« je povedal Jaklič.
