Najdaljša neprekinjena bolniška odsotnost v Sloveniji traja že več kot 12 let, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kaj privede do takšnih ekstremnih primerov, ni znano, očitne pa so težave bolnikov z dostopom do ustrezne rehabilitacije. Na ministrstvu za zdravje ne skrivajo, da nameravajo v primeru absentizma poseči v zakonodajo. Nova ministrica Valentina Prevolnik Rupel je že omenjala interventni zakon, s katerim bi urejali dolžino bolniškega staleža in višino nadomestila. V obeh primerih skrajni meji za zdaj nista postavljeni. Za določitev zgornje meje višine nadomestila se je zavzel tudi strateški svet za zdravstvo, ki ga vodi Erik Brecelj. V svetu so naklonjeni tudi odpravi dviga odmernega odstotka po 90 dneh bolniškega staleža.
Ob daljši odsotnosti nižja zgornja meja?
Ob bolezni nadomestilo danes na primer znaša 80 odstotkov od osnove, po 90 dneh pa se dvigne na 90 odstotkov osnove. Ta je odvisna od posameznikove povprečne mesečne plače in nadomestil, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred bolniško odsotnostjo. V prihodnje bi se lahko glede na stališča strateškega sveta nadomestila pri dolgotrajni odsotnosti celo znižala. Zgornjo mejo nadomestila bi lahko na primer postavili pri 2,5-kratniku povprečne plače, so ponazorili, po 90 dneh pa bi se spustila na 1,5-kratnik povprečne plače.
Člani strateškega sveta so konec septembra podprli tudi idejo o prenosu odgovornosti za odsotnost z dela do 30 dni na delodajalce. S tem bi se pravzaprav vrnili k nekdanji ureditvi. V začetku lanskega leta je državni zbor obdobje, ko se nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih izplačujejo v breme delodajalca, namreč skrajšal s 30 na 20 delovnih dni.
Brecelj: Več za nadomestila pomeni manj za zdravljenje
Več denarja za nadomestila ob bolniškem staležu pomeni manj denarja za zdravljenja, je poudaril predsednik strateškega sveta Erik Brecelj. »Zavedati se je treba, da je bolniških odsotnosti več tam, kjer so pogoji dela slabši. Pojavljajo se tudi zlorabe. Po drugi strani so lahko bolniške odsotnosti povezane tudi s čakalnimi dobami v zdravstvu,« ugotavlja Brecelj. V svojem delovnem okolju na ljubljanskem onkološkem inštitutu je sicer opazil pomemben napredek. »Bolniki odhajajo domov v precej boljšem stanju kot pred leti. Pri rehabilitaciji onkoloških pacientov je narejenega več, a še vedno premalo. Da se bo rehabilitacija pospešila, bo treba ukrepati na več točkah. Rezerve so še ogromne. Tudi prebivalci se morajo zavedati, kako je to pomembno,« je dejal Brecelj.
Delovna skupina, v kateri na ministrstvu za zdravje sodelujejo tudi s predstavniki ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in ministrstva za delo, je za zdaj pripravila okvir možnih zakonskih sprememb. Te so še v usklajevanju, so nam sporočili z ministrstva. »Pri novi ureditvi področja absentizma sledimo dobrim praksam držav članic EU, ki imajo bistveno bolj fleksibilen sistem urejanja tega področja od našega,« so dodali.
Predsednica združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Slovenija Tanja Španić je pojasnila, da tudi v združenju zagovarjajo bolj fleksibilen sistem bolniških odsotnosti. Da so spremembe potrebne, se zavedajo tudi predstavniki bolnikov, je poudarila. »Obenem moramo poskrbeti, da bodo različni sistemi, od medicine dela do pokojninskega sistema, delovali z roko v roki. Pri tem ne moremo urejati samo enega dela,« meni sogovornica.
Na ZZZS za individualne načrte
Izdatki ZZZS za nadomestila ob začasni zadržanosti od dela, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so v zadnjem desetletju močno narasli. Leta 2013 so znašali slabih 225 milijonov evrov, lani pa kar 689 milijonov evrov. Rast je bila v času pandemije povezana z izolacijami bolnikov s covidom-19, z že omenjenim skrajšanjem števila dni odsotnosti v breme delodajalcev in z dvigom povprečnih osnov za obračun nadomestil v letu 2022, so spomnili na zdravstveni blagajni. Letos bodo izdatki sicer nižji, so napovedali – do konca septembra so znašali dobrih 436 milijonov evrov – vendar bo to zgolj posledica končane pandemije covida. Če upoštevamo zaposlenost, ki je še vedno razmeroma visoka, zviševanje upokojitvene starosti, sistemsko neomejeno trajanje bolniškega staleža in neusklajenost postopkov pri ugotavljanju nezmožnosti za delo, pa se naraščanju teh izdatkov ni mogoče izogniti, opozarjajo na ZZZS.
Tudi pri zdravstveni blagajni eno od rešitev za boljše obvladovanje bolniškega staleža vidijo v učinkoviti in hitri poklicni rehabilitaciji. Hitrejše vračanje na delovna mesta bi sicer zahtevalo tudi posodobitev zastarele zakonodaje s področja invalidskega varstva, ugotavljajo. Vloga specialistov medicine dela bi morala biti po njihovem bolj aktivna, v primeru dolgotrajnih bolniških staležev pa bi bili smiselni individualni načrti medicinske rehabilitacije. Posodobiti bi bilo treba tudi postopke poklicne prekvalifikacije, ocenjujejo, obenem bi morali vsi postopki potekati hitreje. Ljudem v dolgotrajnem staležu je treba zagotoviti hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev, še ugotavljajo na ZZZS.
Sindikati in delodajalci postavljajo pogoje
Prehod z bolniškega na invalidsko nadomestilo bi bil po letu dni pravičen le, če bi bila invalidska nadomestila enako visoka kot tista za bolniško odsotnost, ugotavljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Danes so nekajkrat nižja, je izpostavila Lučka Böhm, samostojna svetovalka pri ZSSS na področju zdravstva. Po njenih besedah bi bilo treba pri tem pravično urediti tudi pravico vračanja na delovno mesto po zaključku dolgotrajnega zdravljenja.
Posledice težkega fizičnega dela
Lučka Böhm je ob tem spomnila, da bolniška odsotnost z dela pri mladi in srednji generaciji upada. »Skokovito pa raste zlasti dolgotrajna bolniška odsotnost pri delavcih v starosti, pri kateri bi bili v času pred zadnjo pokojninsko reformo že upokojeni. V stiski so zlasti tisti, ki jih mučijo mišično-kostna obolenja zaradi posledic desetletij težkega fizičnega dela,« je opozorila. Generacije, ki so zbolele zaradi fizičnega dela v preteklih desetletjih, bo treba obravnavati z razumevanjem, je poudarila. ZSSS je v preteklih letih po drugi strani že soglašala s predlogi za ustanovitev enotnega izvedenskega organa za zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter s predlogi za zgodnjo medicinsko in poklicno rehabilitacijo, je spomnila Böhmova.
Cvar: Gospodarstva ne bi smeli dodatno obremenjevati
Ukrepom, ki vodijo v zmanjševanje bolniških odsotnosti, so na načelni ravni naklonjeni tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je potrdil njen predsednik Blaž Cvar. Absentizem dodatno poglablja slovenske težave s pomanjkanjem kadrov, opažajo v zbornici. Ostro pa nasprotujejo idejam o vračanju nekdanje ureditve, v kateri so delodajalci pri nadomestilih pokrili do 30 dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni, je poudaril Cvar. »Zlasti v časih, ko se gospodarstvo ohlaja in se bremena nabirajo, ga ne bi smeli dodatno obremenjevati. Kaj takega bi bilo povsem nedopustno. Drugod po Evropi sprejemajo ukrepe, ki gospodarstvu pomagajo, pri nas pa se dogaja prav nasprotno,« je bil Cvar kritičen do predloga, ki ga zagovarjajo v strateškem svetu za zdravstvo.
