Ob znakih okužbe dihal lahko večina ljudi ob ustrezni samooskrbi okreva doma, so pred prihajajočimi prazniki pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Pri tem so pomembni počitek, zadosten vnos tekočin in lajšanje simptomov, so spomnili, posvet z zdravnikom ali zdravstveno ustanovo pa je smiseln, če so simptomi hudi, se hitro slabšajo ali trajajo dlje kot tri do pet dni brez izboljšanja.
Posvet z zdravnikom ali zdravstveno ustanovo svetujejo tudi ob visoki vročini, še zlasti takrat, ko preseže 39 stopinj Celzija, ali vročini, ki vztraja več dni. Smotrn je tudi ob težkem ali oteženem dihanju, bolečinah v prsnem košu ali občutku pomanjkanja zraka in pri znakih resne splošne prizadetosti, kot je zmedenost, izrazita oslabelost ali nezmožnost uživanja tekočin. Stik z zdravnikom ali zdravstveno ustanovo priporočajo še, ko gre za dojenčke, male otroke, starejše osebe ter pri osebah s kroničnimi boleznimi, oslabljenim imunskim sistemom ali med nosečnostjo. Na mestu je tudi, če se ob okužbi dihal pojavijo znaki zapletov, kot so bolečine v ušesih, vztrajen kašelj z izmečkom ali poslabšanje že obstoječih bolezni.
Med znaki okužbe dihal so na NIJZ našteli nahod, kašelj, boleče grlo, povišano telesno temperaturo, utrujenost in glavobol. »V primeru blagih simptomov priporočamo, da posamezniki ostanejo doma, omejijo stike z drugimi, upoštevajo higieno kašlja in rok ter s tem zmanjšajo tveganje za širjenje okužb. Ob nujnih znakih ali hitrem poslabšanju zdravstvenega stanja pa je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč,« so sporočili.
Med znaki okužbe dihal so na NIJZ našteli nahod, kašelj, boleče grlo, povišano telesno temperaturo, utrujenost in glavobol. »V primeru blagih simptomov priporočamo, da posamezniki ostanejo doma, omejijo stike z drugimi, upoštevajo higieno kašlja in rok ter s tem zmanjšajo tveganje za širjenje okužb. Ob nujnih znakih ali hitrem poslabšanju zdravstvenega stanja pa je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč,« so sporočili.
Pomembno je tudi prezračevanje
Pomembno je tudi zmanjševanje možnosti okužbe. »Izogibajmo se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake akutne okužbe dihal,« so poudarili na NIJZ. Med dobre navade, s katerimi se lahko izognemo okužbi, sodi tudi prezračevanje prostorov. Ob prvih znakih okužbe ali ko že zbolimo, ostanemo doma, so dodali, kašljamo in kihamo pa le v rokav ali v robček ter stran od drugih. Imunski sistem lahko po drugi strani okrepimo s prehrano in zdravim načinom življenja. Ta vključuje vsakodnevno gibanje, po možnosti na svežem zraku, so spomnili.
Za ljudi, ki spadajo med ranljive skupine prebivalstva, je v okoljih z veliko ljudmi in v zaprtih, neprezračenih prostorih priporočljivo, da v sezoni virusnih obolenj preventivno nosijo obrazno zaščitno masko, so pojasnili. Nošenje obrazne zaščitne maske priporočajo tudi prebivalcem, ki jih je okužba dihal že doletela, saj to zmanjša možnost prenosa bolezni.
Medtem se nadaljuje tudi cepljenje proti gripi. V Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) so objavili prve podatke o aktualni učinkovitosti cepiva proti gripi v EU, ki je 52- do 57-odstotna. Uspešnost cepljenja pri preprečevanju gripe je vsako leto okrog 50-odsotna, ugotavljajo na NIJZ, prve ocene za sezono 2025/26 pa so primerljive s prejšnjimi sezonami. »Pomen cepljenja je predvsem v preprečevanju težkega poteka gripe pri najbolj ogroženih skupinah,« so poudarili. Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, otroke od šestih mesecev do dveh let starosti, nosečnice in za osebe z izjemno povečano telesno težo, so izpostavili na NIJZ.