Do zdaj smo za humanitarno pomoč v različnih oblikah, kot so finančna in materialna pomoč ter različni projekti, prispevali dobrih sedem milijonov evrov, do konca leta je načrtovanih še nekaj manj kot štiri milijone evrov.
Slovenija humanitarno pomoč namenja v več oblikah: prek prispevkov mednarodnim organizacijam, kot materialno pomoč, s financiranjem humanitarnih projektov prek slovenskih nevladnih organizacij in prek strateškega partnerja za področje humanitarne pomoči (za obdobje od 2024 do 2028 je bila na javnem razpisu izbrana Slovenska karitas) ter prek izvajalskih ustanov, kakršna je ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti.
V letošnjem letu je Slovenija prek mednarodnih organizacij za humanitarno pomoč že namenila 4.310.000 evrov. Do konca leta je za humanitarno pomoč prek mednarodnih organizacij predvidenih še okrog dva milijona evrov od omenjenih štirih milijonov. Prednost bodo imeli prispevki za nujno pomoč v kriznih razmerah, kot so naravne in druge nesreče ter oboroženi spopadi. Humanitarna pomoč sicer nima določenih prednostnih geografskih območij kot razvojna pomoč in je namenjena za krize, kjer lahko prispeva k pravočasnemu in učinkovitemu nujnemu odzivu.
Tako je bila Slovenija med prvimi državami, ki so poslale pomoč Maroku po lanskem potresu v regiji El Haouz, v katerem je umrlo skoraj 3000 ljudi. Vlada je tedaj 200.000 evrov namenila Maroku prek Mednarodnega odbora Rdečega križa, 200.000 evrov pa prek Slovenske karitas, ki je skupaj s svojim partnerjem Caritas Rabat izvedla večmesečni projekt nujne humanitarne pomoči v obliki razdelitve sanitetnega materiala, šotorov, oblačil, solarnih naprav za zagotavljanje električne energije in pripomočkov za kuhanje. S projektom je Slovenija pomagala približno devetstotim družinam, ki so ostale brez vsega. Zaradi uspešne izvedbe projekta in dobrega odziva bo Slovenija v tem letu svoje aktivnosti v Maroku nadgradila z razvojnim projektom Opolnomočenje žensk na podeželju v delu Maroka, prizadetem v uničujočem potresu septembra 2023, ki si prizadeva za oživitev in izboljšanje dejavnosti družinskega kmetovanja tristotih ranljivih žensk z zagotavljanjem finančne, materialne in tehnične pomoči ter opismenjevanja.
Poleg prispevkov mednarodnim organizacijam in financiranja projektov slovenskih partnerskih organizacij naša država namenja tudi materialno humanitarno pomoč. To v imenu države običajno zagotavljata Uprava za zaščito in reševanje in MORS. Slovenija je letos za Palestino namenila dve pošiljki materialne pomoči v obliki hrane in opreme za nastanitev v skupni vrednosti 772.000 evrov. Materialno pomoč so prispevale tudi slovenske nevladne organizacije, na primer Rdeči križ in Slovenska karitas.
Prek ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti letos financiramo vrsto projektov. Od humanitarnega protiminskega delovanja, zagotavljanja duševnega zdravja in psihosocialne pomoči, podpore skupnostim v konfliktih, skrbi za potrebe ranljivih skupin v različnih državah, na primer v BiH, Palestini, Ukrajini, Moldaviji, Siriji, Afganistanu, Libanonu, Armeniji in Iraku.
Letos smo financirali tudi več humanitarnih projektov slovenskih nevladnih organizacij. Trenutno se izvaja več večletnih projektov: dva v Libanonu ter po eden v Ugandi in Južnem Sudanu. Njihova skupna vrednost v tem letu je 620.000 evrov. V načrtu za letos je še izvedba projektov v Ukrajini v skupnem znesku 645.000 evrov ter izvedba zdravstvene in psihosocialne rehabilitacije žrtev konflikta na Bližnjem vzhodu oziroma dodatna nujna humanitarna pomoč za palestinsko prebivalstvo v vrednosti 500.000 evrov.
Več v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Stop služenju na račun slovenskih biserov
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se je v zadnjih letih razširila vsesplošna praksa plačevanja vstopnin, parkirnin, cestnin, ekoloških taks, kar bo država odslej zakonsko omejila, kako so se na predvečer smrti kralja rock'n'rolla Elvisa Presleyja na obronkih Vipavske doline srečali njegovi oboževalci, kako se podnebnim spremembam prilagaja tudi kultura oblačenja v podjetjih, a omejitve pri bontonu vseeno so, kako dobrodošla je za starejše terapija z glasbo, tudi v boju proti demenci, kako je George Dolenz, filmski igralec slovenskih korenin, v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja uspel v Hollywoodu ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
