Kakovost zraka v prestolnici s tremi merilnimi mesti nadzoruje Agencija za okolje (Arso), in sicer na svojem sedežu na Vojkovi cesti, na Celovški cesti in na Viču v neposredni bližini Ceste v Mestni log. Mol pa ima lastno merilno postajo na križišču Tivolske in Vošnjakove ceste.
Kot je razvidno iz podatkov Arsa, je bila lani dnevna mejna vrednost delcev PM10 na vsaj enem merilnem mestu v Ljubljani presežena 31-krat, od tega je petkrat znašala več kot 76 mikrogramov na kubični meter, kar po klasifikaciji Arsa označuje stopnjo »slaba kakovost zraka«.
Dandanes zrak v Ljubljani boljši kot pred desetletji
Na občini opozarjajo, da so primerjave kakovosti zraka med mesti lahko zavajajoče. »Tisto, kar je ključno, je, da dolgoletni niz podatkov za Ljubljano izkazuje trend izboljšanja kakovosti zraka. Danes dihamo mnogo boljši zrak kot pred desetletji, kar kaže, da so ukrepi, ki smo jih izvedli doslej in ki jih bomo izvajali tudi v prihodnje, učinkoviti,« so navedli na mestnem oddelku za varstvo okolja.
Na občini še opozarjajo, da je kakovost zraka v Ljubljani zaradi kotlinske lege odvisna tudi od klimatskih razmer. Pozimi, ko nastopijo dolgotrajne temperaturne inverzije in je prevetrenost slaba, lahko pride do občasnih preseganj mejnih vrednosti.
Z dosedanjimi na področju trajnostne mobilnosti in energetike so sicer po navedbah občine dosegli, da vse merilne postaje v večjem delu leta izkazujejo vrednosti parametrov, ki so skladno z veljavno zakonodajo pod mejnimi vrednostmi. Občasna preseganja delcev PM beležijo v času kurilne sezone, predvsem zaradi individualnih kurišč na obrobju mesta in v primestnih občinah.
»Z vstopom Ljubljane v Misijo 100 ogljično nevtralnih mest do leta 2030 smo si zadali še bolj ambiciozen načrt ukrepov, ki bodo še dodatno prispevali k izboljšanju kakovosti zraka,« napovedujejo na občini. V sklopu misije med ukrepi v naslednjem desetletju med drugim načrtujejo postavitev treh malih hidroelektrarn na Ljubljanici, postavitev sončnih elektrarn na objekte v lasti Mola in nadaljnjo izgradnjo kolesarske infrastrukture.
Med pomembnejšimi projekti v zadnjih 15 letih so navedli obsežne investicije v rekonstrukcijo in prenovo cest ter javnega prostora, pri čemer več prostora in prednost dajejo pešcem, kolesarjem, uporabnikom javnega prometa in ozelenitvi. Hkrati širijo mrežo parkirišč po sistemu P+R, ki jih je trenutno sedem, na mestnih vpadnicah pa urejajo rumene pasove, prednostno namenjenih avtobusom.
Pričakujejo, da bo tudi izgradnja potniškega centra v središču Ljubljane in obnova okoliških cest pomembno prispevala k dodatnemu razvoju trajnostne mobilnosti in spodbujanju uporabe predvsem javnega potniškega prometa, so dodali na občini.
Na področju energetike omenjajo dobro razvejano omrežje daljinskega ogrevanja, s katerim oskrbijo skoraj polovico vseh stanovanj v mestu. V ukrepe za razogljičenje virov sodi tudi izgradnja plinsko-parne enote Energetike Ljubljana, ki je nedavno dobila odločbo o poskusnem obratovanju in bo omogočila 70-odstotno zmanjšanje porabe premoga. Med ključne razvojne projekte uvrščajo tudi večjo uporabo obnovljivih virov ter načrtovano izgradnjo sežigalnice, so navedli.
»Preveč enostavno se je voziti z avtomobilom«
Kar zadeva onesnaževanje iz prometa, so na občini pojasnili, da Ljubljanski potniški promet ves čas posodablja vozni park. Tako so od leta 2007 kupili 166 novih mestnih in 61 primestnih avtobusov. Letos bodo floto posodobili z osmimi avtobusi s pogonom na vodik. Objavljen je razpis za 25 električnih avtobusov, tako da bo do leta 2030 celoten vozni park ogljično nevtralen, so zatrdili.
Da se razmere v Ljubljani izboljšujejo, težave pa so predvsem v geografski legi in meteoroloških razmerah, zlasti pozimi, je za STA ocenila tudi strokovnjakinja za trajnostno mobilnost pri društvu Fokus Marjeta Benčina. Največ težav vidi v individualnih kuriščih na les, preveč pa je tudi avtomobilskega prometa. »Še vedno se je preveč enostavno voziti z avtomobilom, ob tem pa mestni potniški promet še ni dovolj učinkovit, da bi bil ustrezna alternativa,« je dejala Benčina.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in številni raziskovalci po njenih besedah opozarjajo, da so že zelo nizke koncentracije onesnaževal usodne za zdravje. Zato bo nova direktiva o kakovosti zunanjega zraka, ki delno upošteva priporočila WHO, v naslednjih letih zahtevala dodatne ukrepe za dosego začrtanih ciljnih vrednosti koncentracij onesnaževal v zraku.
