Bil je to odmeven nastop za javnost, dan po prevzemu položaja: infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je v odsevnem jopiču in s čelado zvečer obiskal gradbišče na avtocesti pri Postojni ter napovedal vpeljavo nočnih del na vseh največjih deloviščih na avtocestnem križu.
»Že na zaslišanju na pristojnem odboru sem poudaril, da bom kot novi minister za infrastrukturo naredil vse, kar je v mojih močeh, da se bodo dela na avtocestnem križu izvajala tudi ponoči in v še večjem obsegu tekom svetlega dneva. Izrazil sem pričakovanje, da se tako izvajalci kot družba Dars tega poslužujejo,« je tedaj poudaril Vrtovec. Po njegovem prepričanju je delo v nočnem času nujno, če želijo zagotoviti hitrejšo obnovo in posledično manj zastojev na avtocestah. »Dela ponoči naj ne bodo samo pri Postojni. Vse izvajalce pozivam, naj jih zagotovijo povsod, kjer je mogoče,« je dejal.
Ali je ministrov poziv učinkoval? Kakšne so (kadrovske) spremembe na največjih gradbiščih?
Tik pred zamenjavo vlade je Dars spisal poročilo o obsegu skupne delovne sile in delovnem času na gradbiščih obnov na avtocestah. Nekatere poudarke iz njega je v začetku junija objavila oddaja Tarča. V njem Dars pojasnjuje, da je število delavcev, strojnikov in voznikov na gradbišču odvisno od faze izvedbe del, ki se izvajajo na posamezni dan.
Prej so 24 ur (občasno) delali le med Konjicami in Dramljami
Obseg delovne sile zato prilagajajo dnevno glede na vrsto in obseg del ter strukturo delovne sile za posamezno gradbeno aktivnost. Ni enako, ali se izvajajo asfalterska dela, nasip tamponskega drobljenca, izvedba kanalizacije ali sanacijska dela na betonih premostitvenega objekta, je pojasnjeval Dars. Med izvajanjem del se lahko obseg delovne sile prilagodi, če so vremenske razmere neprimerne za izvedbo predvidenih del, če pride do prekrivanja posameznih tehnoloških faz gradnje ali če se na gradbišču pripeti izredni dogodek.
V obravnavanem obdobju, med 15. aprilom in 15. majem, so se dela praviloma izvajala v podaljšani izmeni, v posameznih primerih tudi dvoizmensko. »Nočno delo se izvaja samo v primerih, kjer se posamezne aktivnosti (...) odvijejo izven dnevnega delovnega časa,« je poročal Dars.
Nočno izmeno so v navedenem spomladanskem obdobju vzpostavili zgolj na odseku Slovenske Konjice–Dramlje; zunaj prometnih obremenitev so zaprli polovico avtoceste. Iz Darsovih podatkov je razvidno, da so 8. in 9. maja delali vseh 24 ur, trikrat se je poleg običajnega delovnika delalo med 22. in 24. uro, 14. maja pa se je delalo najprej med 7. in 13. uro, nato pa še med 22. in 3. uro zjutraj.
V tistem času je bilo na gradbišču v povprečju aktivnih 68 delavcev. Največ jih je bilo 113, že omenjenega 9. maja. Pogodbeni partner Darsa pri tem projektu je konzorcij podjetij Pomgrad, CGP in Iskra, posel je vreden 61,6 milijona evrov (brez DDV).
Kaj se je na Štajerskem spremenilo po medijskem dogodku Vrtovca 8. junija? Že dan kasneje so prešli na 24-urni delovnik, ki je od takrat pravilo, ne izjema. Število delavcev se je opazno povečalo, kar je razvidno iz podatkov za obdobje od 1. junija do 10. julija, ki jih je pridobil Dnevnik. Povprečno število delavcev se je skoraj potrojilo in je naraslo na 185, največ pa jih je bilo 10. julija, in sicer 302.
Večkratno povečanje delovnega kadra ni povezano (zgolj) z ministrovim apelom. Gradbišče na približno sedem kilometrov dolgem odseku je namreč 8. junija prešlo v aktivnejšo fazo, promet od takrat poteka dvosmerno po smernem vozišču proti Ljubljani. Smerno vozišče proti Mariboru bo zaprto do konca avgusta, kar med prometnimi konicami povzroča večkilometrske zastoje v obe smeri.
Za Vrtovca zbobnali rekordno število delavcev
Preselimo se na gradbišče na okoli šestkilometrskem prometno zelo obremenjenem odseku med Uncem in Postojno. Tam je bilo med 15. aprilom in 15. majem na povprečen dan aktivnih 87 delavcev, praviloma so delali le podnevi. Delovnik se jim je začel ob 7. uri ter končal med 17. in 20. uro. Na dan ministrovega obiska sicer še niso začeli s 24-urnim delovnikom, se je pa na gradbišču zbralo kar 153 delavcev, največ do takrat (dan prej jih je bilo komaj 64). Dan kasneje je delovnik postal 24-urni, tudi ob koncih tedna; največ delavcev so našteli 11. junija, in sicer 157. Med 1. junijem in 15. julijem je tam v povprečju delalo 131 ljudi, kar je 44 več kot v primerjalnem spomladanskem obdobju.
Izvajalci 36,5 milijona evrov vredne pogodbe (brez DDV) so podjetja Kolektor CPG, CPK in GP Krk. Marko Vihtelič, direktor podjetja Kolektor CPG, je med obiskom Vrtovca trdil, da bi nočno delo zagnali v vsakem primeru, tudi brez ministrovega poziva. »Načrtovali smo ga že od samega začetka,« je dejal Vihtelič. Zgolj naključje naj bi bilo, da so se v času ministrovega obiska izpolnili pogoji za izvajanje nočnih del. »Zdaj smo prišli v fazo, da smo lahko z dodatnimi delavci organizirali tudi tretjo, nočno izmeno,« je trdil in dodal, da so z drugih delovišč preusmerili okrog 30 delavcev.
Po direktorjevih besedah bodo z dodatno nočno izmeno rok za dokončanje del na tem odseku predvidoma skrajšali za 20 do 30 dni. Dokončanje projekta je sicer predvideno junija 2027, dela pa so se zaradi navodil Darsa začela z enomesečno zamudo, smo poročali v Dnevniku.
Hrup in vibracije onemogočajo 24-urni delovnik
Gradbišče, ki vzhodno od Ljubljane kronično povzroča prometne zastoje, je med Domžalami in Zadobrovo. Tam podjetji CGP in Pomgrad odstavni pas preurejata v voznega, rekonstrukcijski posel pa je vreden 80,8 milijona evrov (brez DDV). V obdobju od 15. aprila do 15. maja je bilo tam v povprečju aktivnih 75 delavcev. Delovnik so praviloma končali zvečer, le 26. aprila so delali do 23. ure. Dvanajstega maja so delali samo zvečer, med 19. in 24. uro, dan kasneje pa je večizmenski delovnik trajal od 7. ure zjutraj do 2. ure ponoči.
Kakšno spremembo je mogoče zaznati po 8. juniju? Povprečno število delavcev se je skoraj podvojilo, naraslo je na 148 oseb. Dela potekajo tudi ponoči, a ne 24 ur, praviloma je med nočno in jutranjo izmeno nekaj ur premora. Od 5. julija nočnega dela ni več, delovnik pa traja najdlje do 20. ure.
Uvedbo 24-urnega delovnika tam preprečujejo pogoji okoljevarstvenega soglasja. To določa vrsto omejitev, kako in kdaj sme gradnja tam sploh potekati. »Pogoji gradnje iz pridobljenega okoljevarstvenega soglasja so obveza za naročnika, izvajalca ter nadzornika pri izvedbi del,« poudarjajo v Darsu.
Pogoji za varstvo pred vibracijami in hrupom predpisujejo, da lahko gradbena dela s povečanimi impulznimi karakteristikami na tem gradbišču potekajo le med delavniki med 6. in 18. uro ter ob sobotah med 6. in 16. uro. Zvečer in ponoči se med tednom lahko izvajajo le manj intenzivna ter manj hrupna gradbena dela, enako velja za soboto po 16. uri, nedeljo in dela proste dneve. Intenzivna dela, ki v bližini stanovanjskih poslopij povzroča vibracije večjega obsega, lahko potekajo le v kratkotrajnih obdobjih dneva, piše v soglasju, izvajalci pa morajo časovno omejiti tudi transport po gradbišču.