Dohodki prebivalcev, ki zbolijo v mladosti in se zatem invalidsko upokojijo, so ob kratki delovni dobi izredno nizki, opozarjajo v organizacijah bolnikov. Dolgotrajna bolniška odsotnost je v takem primeru izhod v sili. Če bodo v zdravstvenem resorju uresničili načrte o omejevanju bolniških odsotnosti, bo treba poskrbeti tudi za primernejša nadomestila, opozarja Kristina Modic, predsednica Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko net. »Poskrbeti je treba za ljudi, ki se invalidsko upokojujejo,« je pristavila.
Podobne okoliščine, različni izidi
Zagotoviti bi bilo treba tudi zadostno transparentnost, ugotavlja. Čeprav se potrebe od bolnika do bolnika razlikujejo, so lahko odločitve o bolniški odsotnosti in upokojevanju v relativno primerljivih situacijah zelo različne, opaža sogovornica.
Kot smo že poročali, bi o bolniški odsotnosti glede na aktualne osnutke sprememb osebni zdravniki odločali vse do 90 dni in ne le v prvih 30 koledarskih dneh. Daljše odsotnosti bi bile v domeni enotnega izvedenskega organa. Po poteku 30 dni o upravičenosti odsotnosti tako ne bi več tehtali imenovani zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Za bolnike z rakom, ki so v prvih mesecih odsotnosti sredi napornega zdravljenja, bi bila taka sprememba dobrodošla, je ocenila Kristina Modic. Se pa v nekaterih primerih s tem odpira večja možnost zlorab, je ocenila. »Ne želimo si, da bi bilo to kasneje razlog za zaostrovanje na področju bolniških odsotnosti,« je pristavila predsednica združenja Onko net.
Na ZZZS se zavzemajo za bolj poglobljeno ukvarjanje z odsotnostmi, ki so daljše od treh mesecev. Številna podaljšanja bolniškega staleža po trenutni zakonodaji onemogočajo aktivno obravnavo posameznikov, ocenjujejo. Imenovani zdravniki ZZZS letno izdajo prek 300.000 odločb, so izpostavili. Razlogi za dolgotrajne bolniške so po njihovem opažanju sicer sistemske narave: med drugim so posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih. »Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega staleža,« so pristavili na ZZZS. Eden od generatorjev daljših bolniških odsotnosti so lahko tudi čakalne dobe, so spomnili. Med rešitvami, ki jih vidijo, je tako tudi hitrejša zdravstvena rehabilitacija. Do podobnih ugotovitev so ob preučevanju slovenskega sistema odsotnosti z dela prišli tudi v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, so izpostavili na ZZZS.
Za omejitev trajanja bolniške odsotnosti, o kateri razmišljajo na ministrstvu za zdravje, se zavzemajo tudi na ZZZS. Po njihovi oceni bi morali obenem poskrbeti za individualne načrte medicinske rehabilitacije z ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela. Posodobiti in pohitriti bi bilo treba tudi postopke poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije, pa tudi invalidske postopke, ugotavljajo.
Pričakujejo povabilo delodajalcem
»Pričakujemo, da nas bo ministrstvo za zdravje seznanilo z izhodišči ter končno oblikovalo napovedano delovno skupino, v kateri bomo sodelovali tudi predstavniki delodajalcev,« je poudaril glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Na srečanju s predsednikom vlade Robertom Golobom decembra 2023 so predstavniki delodajalcev prejeli informacijo, da bo na ministrstvu za zdravje ustanovljena posebna delovna skupina za obravnavo te teme, v kateri naj bi sodelovali tudi predstavniki delodajalcev, je dodal. Do danes vabila v omenjeno skupino niso prejeli, je pojasnil Gorenšček, za načrte vlade na tem področju pa so izvedeli iz medijev. »Vsekakor je treba sprejeti ukrepe, ki bodo skrajšali čakalne vrste, kar bo posledično zmanjšalo obseg in stroške absentizma tako za delodajalca kot ZZZS. V tem primeru bi ZZZS imel več možnosti za financiranje dodatnih zdravstvenih storitev,« je še poudaril Gorenšček.
Rešitve na področju absentizma v trenutni fazi pripravlja medresorska delovna skupina, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. »Vsekakor pa je naše stališče, da mora biti ta vsebina v nadaljevanju predmet socialnega dialoga,« so se odzvali na poziv iz gospodarske zbornice.
