Sancinova, sicer predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti in ena izmed desetih najbolj vplivnih slovenskih pravnikov po izboru pravnega portala IUS-INFO, je od leta 2019 članica odbora ZN za človekove pravice, ki ga sestavlja 18 neodvisnih pravnih strokovnjakov. Te izvoli 173 držav pogodbenic Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, med katerimi je Slovenija.

Sancinova je bila tudi ena od treh podpredsednikov tega odbora. Mandat ji bo formalno potekel konec leta, člani pa imajo možnost ponovnega imenovanja, vendar lahko kandidirajo le s podporo države. Kot je prejšnji teden poročal časnik Večer, pa se je pri tem zataknilo. Rok za prijavo se je 6. aprila iztekel, vlada pa Sancinove ni imenovala za ponovno kandidatko oziroma je ni na seznamu kandidatov.

Na razpis se je prijavila le Sancinova

Čeprav gre za ponovno kandidaturo člana odbora, je ministrstvo za pravosodje 23. februarja objavilo javni razpis za zbiranje kandidatov. Rok za prijavo se je zaključil s 1. marcem, na razpis pa se je prijavila le Sancinova, so pojasnili na ministrstvu. V postopku je sodelovalo tudi zunanje ministrstvo, ministrstvo za pravosodje pa je skupaj z nekaj pripombami MZZ predlog kandidature konec marca vložilo »v vladni postopek na generalni sekretariat vlade«, so še pojasnili.

Kaj se je potem dogajalo s postopkom, na ministrstvu za pravosodje ne vedo, v vladnem uradu za komuniciranje pa na novinarsko vprašanje, ali je bila kandidatura zavrnjena ali morda čaka na obravnavo na kateri od naslednjih vladnih sej, niso odgovorili, prav tako na vprašanja niso odgovorili kabinetu premierja Janeza Janše.

»Članstvo v odboru šteje za velik prestiž za državo«

Volitve novih devetih članov odbora ZN za človekove pravice bodo 17. junija in teoretično je možno, da država nominacijo svojega kandidata predstavi do volitev. » A to ne deluje resno, če gre za kandidata, pri katerem gre za ponovno izvolitev,« je dejala Sancinova. Na seznamu za devet mest v odboru je 16 kandidatov; prva kandidatura je bila vložena že 1. decembra 2020. Med kandidati so tudi trije dosedanji člani odbora, ki se potegujejo za ponovno izvolitev in so kandidature predstavili že januarja oziroma v začetku februarja.

Sancinova je opozorila, da kandidatura seveda še ne pomeni izvolitve, je pa ta bolj verjetna, še posebej, če gre člana oz. članico, ki je v prvem mandatu opravljal funkcijo podpredsednika odbora. Za Večer je povedala, da je vladna blokada njene kandidature naletela na veliko začudenje kolegov v odboru in po svetu.

»To pomeni, da Slovenija ne bo izkoristila priložnosti, da bi imela v odboru svojega strokovnjaka, kar se, čeprav strokovnjaki delujejo neodvisno in nepristransko, šteje za velik prestiž za državo,« je dejala. Nakazala je, da bo imel odbor z vidika zagotavljanja pravic posameznikov zelo verjetno pomembno vlogo tudi, ko gre za hude kršitve človekovih pravic v Ukrajini.