Kot poudarjajo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, odgovorno lastništvo hišnih ljubljenčkov vključuje tudi nadzorovano vzrejo, preprečevanje paritve ter sterilizacijo ali kastracijo.
"Sterilizacija in kastracija sta rutinska kirurška posega, ki imata številne pozitivne učinke na zdravje in dobrobit živali," so v sporočilu za javnost zapisali na upravi.
Kastracija in sterilizacija pomagata pri preprečevanju neželene brejosti in prevelikega števila mačjih in pasjih mladičev. Pri psicah se s tem obenem zmanjša tveganje za pojav tumorjev mlečne žleze, pri samcih pa agresivnost in tveganje za bolezni spolnih organov.
Kastrirani samci so prav tako pogosto manj teritorialni in manj nagnjeni k spopadom z drugimi samci.
Uprava zato lastnike mačk in psov, ki se ne nameravajo ukvarjati z vzrejo mladičkov, pozivajo k razmisleku o sterilizaciji ali kastraciji. "To je odgovorno dejanje, ki koristi živali in celotni skupnosti," so poudarili.
Ob tem izpostavljajo, da številne slovenske občine vsako leto subvencionirajo sterilizacije in kastracije živali, cenejše posege pa pogosto ponujajo tudi veterinarske ambulante.
Na upravi opozarjajo, da predvsem nenadzorovano razmnoževanje mačk, odvrženi mačji mladiči in zapuščene mačke, med katerimi se širijo bolezni, predstavljajo velik problem in finančno breme za lokalne skupnosti in zavetišča. Slednja po podatkih uprave na leto sprejmejo okoli 9000 mačk, pri čemer jih zaradi nezanimanja posvojiteljev veliko ostane v zavetiščih v dolgotrajni oskrbi.
Kot so še spomnili, predlog novele zakona o zaščiti živali glede na osnutek, ki je trenutno v javni obravnavi, predvideva uvedbo obveznega označevanja mačk. To bo po mnenju pristojnih dolgoročno pripomoglo k boljšemu obvladovanju populacije mačk.
Za čipiranje svojih mačk bodo morali poskrbeti lastniki. V času prehodnega obdobja, to je 18 mesecev od začetka veljave zakona, je predvideno tudi državno sofinanciranje.
