Po ugotovitvah ZPS se je v zadnjih tridesetih letih izkazalo, da je delež nepovratne embalaže najmanj narasel v državah, kjer so tudi z zakonskimi varovalkami ohranjali povratno embalažo. V Sloveniji pa je sistem le delno delujoč oziroma v nekaterih prodajalnah popolnoma nedelujoč. Izpostavili so tudi, da po povratni embalaži ljudje največkrat posegajo pri nakupih na kmetijah, kjer kupujejo sokove in mleko. Sistem deluje tudi v gostinskih obratih.
V anketi, ki so jo opravili, je večina sodelujočih odgovorila, da pijač v povratni embalaži ne kupujejo, ker je ponudba premajhna. Opazili so, da današnji sistem kupce odvrača od kupovanja takšne embalaže, vračilo je prezapleteno, kupce pa odvrača tudi dejstvo, da akcij in popustov za izdelke v takšni embalaži ni. Poleg tega je kavcija obdavčena z DDV. Kar tretjina vprašanih pa sploh ni vedela, da je v Sloveniji že zdaj mogoče embalažo zamenjati.
Erika Oblak iz Eko kroga, ki že dobro leto vodi kampanjo za vzpostavitev novega sistema, je opozorila, da je razlika med plastenko in steklenico ogromna. »Steklenica lahko naredi kar 50 krogov, s čimer nadomesti 50 plastenk,« je dodala. Sama težave vidi predvsem v slabi informiranosti kupcev, katero embalažo je mogoče vrniti in kakšen je postopek. Pravila vračila večinoma določajo kar trgovci sami, to pa povzroča nezaupanje kupcev. Nekatere evropske države že imajo zakonodajo, ki določa, kolikšen del embalaže na trgu mora biti povraten. Kot dober primer Oblak vidi Avstrijo, pripravlja pa se tudi evropska direktiva, ki bo zavezovala vse države članice.
Pripravlja se evropska direktiva
Direktiva, ki jo pripravlja evropska komisija, se sicer nanaša na plastenke in pločevinke, a Ekologi brez meja v tem vidijo priložnost, da v Sloveniji uveljavimo tudi sistem kavcije za steklenice. Jeseni so opravili raziskavo onesnaženosti Slovenije, pri kateri so se osredotočili na onesnaženost lokalnih cest. Ugotovili so, da je kar tretjina odpadkov takšnih, ki bi jih lahko s sistemom ponovne uporabe preprečili. Po mnenju Jake Kranjca iz organizacije Ekologi brez meja bi z uvedbo povratne embalaže rešili več problemov na en mah, prihranili bi namreč pri čiščenju okolja in zmanjšali onesnaženje.
Društvo Eko krog, prostovoljna organizacija Ekologi brez meja in ZPS si prizadevajo, da bi uredba v veljavo stopila že v slabem letu, pristojno ministrstvo pa naj bi kot najhitrejšo možnost označilo leto 2026. Na ministrstvu naj bi težave pri uvedbi videli predvsem v privajanju kupcev na nov sistem, a po besedah Boštjana Okorna iz ZPS Slovencem sistem ne bo povzročal težav. Izkušnje pa naj bi pokazale, da so tudi trgovci, ki imajo sistem vzpostavljen, zadovoljni.
Slovencem je sistem menjave dobro znan tudi zaradi izkušenj na Hrvaškem, kjer kupec že ob nakupu z embalaže razbere, koliko denarja bo prejel ob njenem vračilu. Po mnenju Eko kroga hrvaški sistem sicer ni najboljši, saj ne uporabljajo črtnih kod, iz katerih bi bilo razvidno, koliko embalaže je bilo dane na trg ter koliko je je bilo zbrane in reciklirane. Slovenski sistem bi zaradi črtnih kod tako bil bolj transparenten in bi preprečeval goljufije.
