Pravosodno ministrstvo namerava septembra začeti pripravljati spremembe zakona o kazenskem postopku, kar mu delno nalaga tudi ustavno sodišče. To je že lani razveljavilo določila zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na uporabo IMSI-lovilca (lažne bazne postaje za prestrezanje podatkov o komunikacijskih napravah), pred kratkim pa so razveljavili tudi del zakona, ki omogoča pridobivanje tako imenovanih prometnih podatkov o komunikacijah in nekaterih finančnih podatkov. Ustavni sodniki so ugotovili nesorazmernost posega v pravico do komunikacijske in informacijske zasebnosti, niso pa se odločili za takojšnjo razveljavitev spornih členov, razveljavitev bo začela veljati šele čez eno leto.
Razlog za sum premalo
za sodno odredbo
Med (čez eno leto) razveljavljenimi določili je tudi člen, s katerim policija v predkazenskem postopku pridobiva prometne in lokacijske podatke, torej podatke, ki jih praviloma obdelujejo ponudniki komunikacijskih storitev. »Ti podatki ne omogočajo vpogleda v vsebino komunikacij, je pa iz njih mogoče izpeljati številne ugotovitve o mnogih vidikih zasebnega življenja zadevnih oseb, kot so vsakodnevne navade, kraj prebivališča, dnevne ali druge poti, dejavnosti, družbeni odnosi in okolja, ki jih obiskujejo, in podobno,« so pojasnili pri ustavnem sodišču, kjer so ocenili, da gre za prekomeren poseg. Ustavne sodnike je zmotilo, da lahko preiskovalci te podatke zahtevajo in dobijo (s sodno odredbo) že zgolj na podlagi razloga za sum, ki je najnižji dokazni standard, da zajem podatkov ni časovno omejen in da zakon predvideva preširok nabor kaznivih dejanj, pri katerih je te ukrepe mogoče uporabiti.
Podobni razlogi so ustavne sodnike zmotili tudi pri presoji člena, na podlagi katerega lahko policija in tožilstvo brez sodne odredbe pridobita finančne podatke o osumljencih.
Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs je v pritrdilnem ločenem mnenju še dodatno odprla problematiko dokaznega standarda razloga za sum, ki je zelo ohlapen. »Lahko gre zgolj za na indicih utemeljen občutek policista, ki je nujno potreben za začetek uspešnega preiskovanja,« je zapisala sodnica in poudarila, da morajo sodne odredbe po drugi strani biti utemeljene in obrazložene. Zato meni, da v zakonu o kazenskem postopku sploh ne bi smelo biti predpisanih preiskovalnih dejanj, za katera se zahteva sodna odredba že na podlagi razlogov za sum. »Čim mora namreč sodnik obrazložiti svojo odredbo, mora imeti dovolj konkretnega, specifičnega in obrazložljivega dokaznega materiala, na podlagi katerega lahko to stori. V takem primeru pa ne gre več za dokazni standard razlogov za sum,« meni sodnica, ki se je obregnila tudi ob kriterije, ki jih je ustavno sodišče zakonodajalcu postavilo pri oblikovanju novega, ožjega kataloga kaznivih dejanj, pri katerih lahko sodišče odredi pridobitev prometnih podatkov.
Nova zakonska rešitev bo morala zajeti hujša kazniva dejanja, kot jih opredeljuje praksa evropskega sodišča za človekove pravice in sodišča EU, lahko pa tudi blažja kazniva dejanja, pri katerih je pridobitev prometnih podatkov nujna za izsleditev storilca in izpeljavo kazenskega postopka. Šugman Stubbs se sprašuje, ali je vključevanje blažjih kaznivih dejanj sploh upravičeno.
Precedenčno in
»očitno garantistično«
Glede pridobivanja nekaterih finančnih podatkov je sodnica prav tako opozorila, da so posamezni odstavki obravnavanega člena še bolj problematični od razveljavljenega, saj je iz zakonske dikcije po številnih spremembah izpadel vsakršen dokazni standard. Toda ustavno sodišče se o preostalih odstavkih spornega člena ni opredelilo, ker se zahteva za oceno ustavnosti, ki so jo vložili poslanci, nanje sploh ni sklicevala. Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da bodo zadnjo odločbo ustavnega sodišča, ki jo ocenjujejo kot »precedenčno in očitno garantistično z vidika varstva pravic posameznika pred državo«, podrobno preučili in rešitve poiskali v okviru priprave nove novele.
Da gre za kompleksno kazenskopravno problematiko, ki jo je treba dodatno preučiti, pravijo tudi na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer ocenjujejo, da se bodo »posledice navedenih odločitev in uporab v praksi nedvomno pokazale šele skozi daljše časovno obdobje«. Od pravosodnega ministrstva in državnega zbora pričakujejo, da bosta čim prej vključila celotno strokovno javnost v iskanje ustreznih rešitev.
