Pri bolniških odsotnostih, kjer je zaostritve prinesla že nedavno uveljavljena interventna zakonodaja, se obetajo dodatni ukrepi. Za mnoge bolnike, ki ne morejo na delo, bo pogoj za bolniški stalež v prihodnje tudi pregled pri osebnem zdravniku. Zdravniki bi ga opravili najpozneje četrti dan od začetka posameznikove nezmožnosti za delo, če se ne bi z bolniške odsotnosti vrnil že prej. Tako predvideva predlog sprememb pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je trenutno v javni razpravi.
Pogostejši pregledi na štiri oči bi odstopali od prakse, ki se je v javnem zdravstvu ustalila v zadnjih letih, še posebno pa s pandemijo covida-19. V obdobjih povečanega števila okužb dihal, na primer gripe, so bili prebivalci z ambulantami v osnovnem zdravstvu pogosto v stiku le po telefonu. Tako je bilo lahko tudi, če je bolnik ob virozi doma okreval ves teden. Da bolniki v čakalnice v takih situacijah ne hodijo po nepotrebnem, je veljalo celo za prednost.
Na ZZZS kot razlog za predlagane spremembe izpostavljajo ravno ugotovitve, da je veliko bolniških staležev odprtih samo na podlagi sporočila zavarovane osebe, na primer prek portala za paciente. Z določitvijo pregleda najpozneje četrti dan odsotnosti so upoštevali tudi okoliščine, ko so takšne prakse smiselne, so ocenili na ZZZS. To velja zlasti v primerih, ko zdravnik ne more pacientu na podlagi osebnega pregleda dodatno pomagati ali svetovati oziroma ko ni skrbi, da bi zaradi opustitve pregleda ostalo prezrto kakšno resnejše obolenje, so ponazorili.
Osebni zdravnik bi pregled bolniško odsotnega posameznika glede na aktualni predlog praviloma opravil tudi neposredno pred prvim predlogom imenovanemu zdravniku za odločanje o nadaljevanju začasne nezmožnosti za delo. Obvezen bi bil tudi v primerih, ko je bil posameznik v zadnjih treh mesecih pred bolniško odsotnostjo več kot dvakrat začasno nezmožen za delo s prekinitvami in posamezna odsotnost ni presegla 30 dni. Zdravnik pa bi se lahko za pregled odločil tudi v drugih primerih, ko bi menil, da je to potrebno.
Med izjemami bolniki po večji operaciji
Če se posameznik pregleda ne bi udeležil, bi osebni zdravnik o potrebi po bolniškem staležu odločal izključno na podlagi medicinske dokumentacije. Kadar iz nje ne bi bilo razvidno, da se bolnik še ne more vrniti na delo, bi bil bolniški stalež na taki točki zaključen. Na ZZZS so poudarili, da veljavna zakonodaja sicer že desetletja določa zadržanje izplačevanja nadomestila posamezniku, ki se brez upravičenega razloga ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo.
Brez pregleda v živo, torej samo na podlagi medicinske dokumentacije, bi lahko zdravnik o več kot nekajdnevnem bolniškem staležu glede na predlagano novelo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja odločil le izjemoma. Kot primere takih situacij predlog izpostavlja stanje po večjem operativnem zdravljenju, imobilizaciji uda z mavcem ali longeto ter zdravljenje z radioterapijo ali kemoterapijo. Bolniki bi bili iz obveznosti pregleda za bolniški stalež izvzeti tudi v primeru nevarnosti okužbe z nalezljivo boleznijo, kadar bi zdravnik ocenil, da gre za utemeljen razlog za izjemo.
Predlog predvideva tudi, da bo moral posameznik osebnemu zdravniku sporočiti razlog začasne zadržanosti od dela na dan, ko se bo začela, oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante osebnega zdravnika. Da bi radi skrajšali tridnevni rok za sporočanje o bolniškem staležu, je generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo povedal že v pogovoru za Dnevnikov Objektiv oktobra lani. Takrat je omenil tudi možnost zahteve po osebnem pregledu posameznika pri odločanju o bolniškem staležu.
Še brez konsenza o režimih gibanja
Ob predlogu sprememb pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja sta v javni razpravi tudi pravilnik o laičnem nadzoru in pravilnik, ki razčlenjuje navodila o ravnanju med bolniško odsotnostjo. Konsenza s stroko, ki bi pripeljal do podrobnejših usmeritev za različne situacije, na zdravstveni blagajni medtem še niso dosegli.
Pisno obveščanje o ravnanju med bolniško odsotnostjo in strožje sankcije za kršitelje je prinesla že sprejeta zakonodaja, so spomnili na ZZZS. Standardizirani režimi na ravni Slovenije bi po njihovi oceni bistveno administrativno razbremenili družinske in otroške zdravnike. Usklajevanja bodo nadaljevali že ta teden, so napovedali. Režime gibanja, ki bodo za vse osebne zdravnike zavezujoči, nameravajo na ZZZS v prihodnje vključiti v svoje akte. V drugi fazi se obeta tudi avtomatično posredovanje režimov gibanja na portal SPOT, kjer bodo dostopni delodajalcem, in v zVem oziroma na elektronske naslove zavarovancev, so dali vedeti.