Podjetje MG Mind iz Bosne in Hercegovine je z družbo Rastoder sklenilo kupoprodajno pogodbo za podjetje Trgovsko mesto. To ima v lasti nepremičnine v trgovskem delu športnega parka Stožice. Do preknjižbe lastništva Trgovskega mesta v sodnem registru še ni prišlo. Koliko je podjetje MG Mind odštelo za nakup trgovskega dela Stožic, ni znano. Z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da je Rastoder s poslom dobro zaslužil, podobno kot je pred leti dobro zaslužil s preprodajo nepremičnine na Bavarskem dvoru, kjer danes stoji hotel Intercontinental. Nepremičnina je bila v lasti podjetja S1, ki je končalo v stečaju. Rastoder je zemljišče kupil leta 2014 in ga leto pozneje prodal srbskemu podjetju Delta Holding, v lasti Miroslava Miškovića. S to kupčijo je Rastoder zaslužil milijon evrov.
MG Mind je v lasti bosanskega poslovneža Mladena Milanovića, ki je leta 2015 prevzel gradbeno podjetje KPL za slabih osem milijonov evrov. KPL je leta 2016 z dokapitalizacijo v višini 5,5 milijona evrov v Tovarni asfalta Črnuče (TAČ), nekdanji hčerinski družbi propadlega gradbinca SCT, pridobil več kot 90-odstotni lastniški delež. Leta 2019 je lastnik TAČ postalo banjaluško podjetje Ban gradnja.
Po prevzemu KPL so Milanovićeve ambicije na slovenskem trgu začele naraščati. Pred leti se je neuspešno zanimal za nakup kompleksa Tobačne, ki vključuje okoli 50 nepremičnin, iz stečajne mase propadlega podjetja Imos-G; za kompleks je ponudil 23 milijonov evrov.
Povezujejo ga z Dodikom
Ob gradbeništvu se Milanović ukvarja še s številnimi drugimi posli. Med drugim je lastnik Nove banke iz Banjaluke, ene od največjih v BiH. Lastništvo v Novi banki je začel pridobivati leta 2018, leta 2021 pa postal njen stoodstotni lastnik. Pred slabima dvema letoma je Nova banka prevzela banjaluško izpostavo ruske državne Sberbank in jo preimenovala v Atos banko. Nekaj let preden je Milanović začel kopičiti lastništvo v Novi banki, je bila ta v večinski lasti organizacij iz Slovenije, med katerimi je bil s 43 odstotki največji nizozemski finančni sklad v lasti propadle Poteze skupine Branka Drobnjaka. Poleg banke je Milanović v BiH tudi lastnik zavarovalnice Atos Osiguranje.
Milanovića pogosto povezujejo s predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom. V pogovoru za Svet kapitala, prilogo časnika Delo, je leta 2017 pojasnil, da se je z Dodikom morda sestal desetkrat in da nikoli ni bil v politiki. Na vprašanje, ali je res, da je človek ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je tedaj odgovoril, da je to zelo nesramno predstavljanje njega slovenski javnosti. K temu je dodal, da je Jankovića prvič videl, ko je kupil KPL in se šel z njim seznanit.
Plodno sodelujejo z ljubljansko občino
Podjetje KPL od ljubljanske mestne občine prejme več kot dve tretjini javnih sredstev. Od leta 2015, ko je družbo prevzel trenutni lastnik, so z občino sklenili 38 pogodb za različne projekte v skupni vrednosti 52 milijonov evrov brez DDV. Poleg omenjenih pogodb ima družba tudi koncesijo za vzdrževanje cest in zimsko službo v vrednosti 12 milijonov evrov.
KPL, d. o. o., je vodilno podjetje na področju nizkih gradenj in vzdrževanja cest v Sloveniji,« lahko preberemo na spletni strani družbe KPL. Od leta 2003 je po podatkih portala Erar od MOL prejela nekaj več kot 281 milijonov evrov. Od skoraj 400 drugih javnih plačnikov je prejela nekaj manj kot 97 milijonov evrov. Na drugem mestu po številu nakazil družbi je Direkcija RS za infrastrukturo, ki je družbi nakazala nekaj več kot 19 milijonov evrov. Na tretjem mestu je spet podjetje, ki je del »velike mestne družine«, kot na spletni strani občine opisujejo podjetja, ki so del Javnega holdinga Ljubljana (JHL): Voka Snaga je od leta 2014 KPL nakazala nekaj več kot 14 milijonov evrov.
Največji gradbeni projekt, ki ga je družba KPL sklenila z MOL od leta 2015, odkar je torej njen lastnik MG Mind, je gradnja Zaloške ceste na odseku od vzhodne avtoceste do Zadobrovške ceste s pripadajočo komunalno infrastrukturo in obcestnimi ureditvami. Za omenjeni projekt je družba leta 2015 z občino sklenila pogodbo za štiri milijone evrov. Leta 2018 sklenjena pogodba za obnovo Šmartinske ceste je bila malenkost nižja: znašala je 3,7 milijona evrov. Po vrednosti si sledijo še rekonstrukcija severnega dela Slovenske ceste (3,3 milijona evrov) in gradnja kolesarskih in peš površin ob Drenikovi cesti (2,7 milijona evrov). Približno dva milijona in pol evrov sta bili vredni pogodbi za ureditev komunalne in prometne infrastrukture na območju Hrušice in Litijske ceste ter za rekonstrukcijo Gosposvetske ceste. Lansko leto sta bili sklenjeni še dve večji pogodbi: za obnovo Linhartove ceste za 2,3 milijona in za obnovo industrijske ceste jug v Zalogu za 1,8 milijona evrov.
Koncesija za vzdrževanje cest
Družba KPL ima, kot rečeno, z MOL sklenjeno tudi koncesijsko pogodbo za zimsko službo in redno vzdrževanje cest. Pogodba, ki jo je leta 2006 podpisala še županja Danica Simšič, je bila sklenjena za 20 let, kar pomeni, da bo potekla leta 2026. V skladu s pogodbo ima družba na voljo 12 milijonov evrov na leto tako za redno vzdrževanje cest kot za zimsko službo, v katero poleg čiščenja tal sodi tudi razdeljevanje soli občanom Ljubljane. Ti so ob predložitvi osebnega dokumenta upravičeni do 15 kilogramov soli za posipanje na leto. Če je zima mila, ostane več sredstev za vzdrževanje cest.
