Aprila, ko je ameriški predsednik Donald Trump sprožil svojo trgovinsko vojno, so vlagatelji in ekonomisti pričakovali globalno recesijo. Vendar bo svetovni BDP letos verjetno zrasel za približno tri odstotke, kar je enako kot lani. Brezposelnost je skoraj povsod še vedno nizka, borze pa so imele še eno leto solidnih donosov. Edina resna skrb ostaja inflacija, ki je v državah OECD še vedno višja od dveh odstotkov.
Pri Economistu so zbrali podatke o petih kazalnikih za 36 držav, to so inflacija, »razširjenost inflacije«, BDP, zaposlenost in gibanje borznih indeksov. Na podlagi tega so izračunali skupno oceno gospodarske uspešnosti v letu 2025.
Slovenija med najboljšimi desetimi
Po končnem seštevku je na prvem mestu Portugalska, sledijo ji Irska, Izrael, Kolumbija in Španija. Slovenija je zasedla odlično deveto mesto, naša soseda Hrvaška pa se ni uvrstila na seznam 36 držav.
Južna Evropa blesti, severna stagnira
Za južnoevropske države je to izjemno leto. Portugalska je v letu 2025 združila močno rast BDP, nizko inflacijo in živahno borzno rast. Visoko so se uvrstile tudi druge članice evrskega območja, ki so se v preteklem desetletju borile s težavami, vključno z Grčijo in Španijo.
V Izraelu se je nadaljevalo močno okrevanje po kaosu leta 2023, Irska pa je za las zgrešila prvo mesto. Kolumbija se je izkazala z močno gospodarsko rastjo in borznim razcvetom.
Najslabše so se odrezale severnoevropske države: Estonija, Finska in Slovaška so se znašle na samem dnu lestvice. Nemčija se je odrezala nekoliko bolje kot v prejšnjih letih, a je še vedno obremenjena s šibkim trgom dela. Velika Britanija je imela, podobno kot Nemčija, precej mlačno leto. Francija, kljub političnemu kaosu, dosega presenetljivo dober rezultat. Združene države Amerike so pristale sredi lestvice in se uvrstile celo za Italijo. Ameriški trg dela je sicer močan, a razmeroma visoka inflacija znižuje njihov skupni rating.
Glavni gospodarski kazalniki
Prvi kazalnik, ki so ga preučevali, je temeljna inflacija, ki izključuje nestanovitne cene hrane in energije. Čim bližje je letna stopnja dvoodstotnemu cilju, tem bolje se je država uvrstila.
Inflacija v Turčiji je zaradi nekonvencionalnih gospodarskih politik predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana daleč najvišja. Estonija, ki si še vedno ni opomogla od energetskega šoka iz leta 2022, je druga najslabša s temeljno inflacijo skoraj sedem odstotkov. V Veliki Britaniji je inflacija še vedno visoka (okoli štiri odstotke), kar je precej nad želenimi cilji Banke Anglije. Nasprotno je v nekaterih državah, kot sta Švedska in Finska, inflacija prenizka, kar ekonomiste skrbi zaradi možnosti deflacije.
Kazalnik »razširjenosti inflacije« meri delež izdelkov in storitev v potrošniški košarici, katerih cene so zrasle za več kot dva odstotka na leto. Ta delež je močno poskočil v državah, kot so ZDA in Avstralija.
Pri rasti gospodarstva in zaposlovanju še posebno blesti Portugalska. Turizem cveti, številni premožni tujci pa se selijo v državo zaradi ugodnih davčnih stopenj. Rast BDP je opazno nad evropskim povprečjem. Češka je dosegla solidno rast proizvodnje in zaposlenosti. Na nasprotnem polu sta Južna Koreja (padec zaposlenosti) in Norveška, ki trpi zaradi upočasnitve svetovne trgovine.
Na videz spektakularna 12-odstotna letna rast BDP na Irskem je zavajajoča, saj so številne multinacionalne korporacije, ki tam prijavljajo dobiček, izkrivljale uradne statistike.
Borze in opozorila za vlagatelje
Analizo zaključuje pregled gibanj na borzah. Ameriške delnice so imele le soliden donos, saj so visoke številke predvsem odraz uspehov iz prejšnjih let. Francija in Danska sta bili povprečni; na Danskem je denimo cena delnice Novo Nordiska, proizvajalca priljubljenega zdravila ozempic, padla za 60 odstotkov, potem ko je podjetje izgubilo vodilni položaj na trgu zdravil za hujšanje.
Medtem ko sta Češka in Južna Koreja dobro poslovali, je bil daleč najboljši Izrael: delnica Banke Leumi je zrasla za približno 70 odstotkov. Tudi portugalski vlagatelji so dobro poslovali, saj so dosegli približno 20-odstotno rast.