Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) je 12. junija 2024 v javno obravnavo poslalo osnutek novega zakona o visokem šolstvu. Zakon naj bi po besedah ministrstva celovito prevetril ureditev sistema visokega šolstva, vendar pri tem ohranil nekatere sistemske rešitve, ki jih je uveljavil trenutno veljavni zakon, star 32 let. Na predlog zakona je prispelo okoli 60 pripomb. Ministrstvo je nekatere upoštevalo in v medresorsko usklajevanje poslalo popravljen predlog zakona. Vendar pa se strokovna javnost, ki deluje na področju otrok in mladostnikov z učnimi primanjkljaji, ne strinja s spremembo člena, ki opredeljuje pravice študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom.
Sporni člen o študentih z učnim primanjkljajem
V osnutku predloga zakona, ki je šel junija v javno obravnavo, je 113. člen natančno opredeljeval, kdo so študenti s posebnimi potrebami in posebnim statusom: »Študenti s posebnimi potrebami so slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti, študenti z govornojezikovnimi motnjami, študenti s primanjkljajem na posameznih področjih učenja, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti, študenti z motnjami avtističnega spektra ter študenti s psihosocialnimi težavami.« Kot so pojasnili na ministrstvu, so na podlagi pripombe zagovornika načela enakosti, ki je ministrstvu predlagal, da naj bo člen skladen z drugo zakonodajo in mednarodnimi predpisi, člen spremenili. Tako se zdaj člen glasi: »Študenti s posebnimi potrebami so študenti z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami (npr. študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti, študenti z govornojezikovnimi motnjami, gibalno ovirani študenti) ter študenti s psihosocialnimi težavami.«
Kot je pojasnila dr. Milena Košak Babuder s pedagoške fakultete, gre za popolnoma neustrezno in nestrokovno poimenovanje, saj imajo izrazi, kot so na primer intelektualne in duševne okvare, negativno konotacijo. »Na novo oblikovana opredelitev je diskriminatorna do nekaterih skupin študentov s posebnimi potrebami, saj izključuje študente z določenimi primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami, ki so se po dosedanji zakonodaji že uvrščali med študente s posebnimi potrebami. Na primer dolgotrajno bolni študentje, študentje s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, študentje z motnjo avtističnega spektra in tako dalje,« je dejala.
Zagovornik meni, da je člen izboljšan
Kot pravijo v pisarni zagovornika načela enakosti, je zagovornik ministrstvu predlagal, da naj bo v zakonu uvedena rešitev skladna z drugo zakonodajo in mednarodnimi predpisi, kot sta zakon o izenačevanju možnosti invalidov in mednarodna konvencija o pravicah invalidov. »Zaradi te rešitve ne bo nihče oškodovan. Prav nasprotno. Spremenjena definicija je vključujoča in omogoča, da bodo lahko status študenta s posebnimi potrebami imeli čisto vsi tisti, ki jim mora pripadati zaradi njihovih osebnih okoliščin, ki jim pri študiju lahko predstavljajo oviro,« so pojasnili in dodali, da je trditev, da spremenjeni člen okrni opis, kdo so študentje s posebnimi potrebami, napačna, saj da bi prejšnja opredelitev lahko povzročila, da se kakšna invalidnost tudi spregleda oziroma ni našteta.
Strokovna javnost medtem vztraja, da sprememba predstavlja korak nazaj in spodkopava večletna prizadevanja za ustrezno terminologijo in s tem povezano ustrezno opredelitev skupine študentov s posebnimi potrebami. Menijo, da bo tako posplošena definicija povzročila, da bo težje opredeliti, komu pripada status posebnih potreb in komu ne. »Zato izražamo jasno in odločno nestrinjanje s predlagano opredelitvijo in pozivamo k ohranitvi opredelitve, kot jo določa trenutno veljavni zakon o visokem šolstvu,« je izpostavila dr. Milena Košak Babuder.
