Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica želijo sprožiti postopek ustavnih sprememb in dopolnil 129., 130., 132. in 134. člena ustave, s katerimi bi spremenili način imenovanja sodnikov. Sodnike je doslej na predlog sodnega sveta imenoval državni zbor, po novem pa bi jih imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta.
Depolitizacija sodstva
Prvopodpisana pod predlog ustavnih sprememb Lucija Tacer (Svoboda) je navedla štiri razloge, zakaj bi bilo dobro spremeniti sistem imenovanja sodnikov. Prvi je, da v večini evropskih držav sodnikov ne imenuje parlament, ampak je to v pristojnostni sodne veje oblasti in predsednika države. S to spremembo bi odpravili anomalijo, ki je nastala pred tridesetimi leti, in uravnotežili razmerja moči med različnimi vejami oblasti. S tem korakom bi po mnenju koalicije depolitizirali imenovanje sodnikov, saj je predsedniška funkcija manj obremenjena z dnevno politiko kot državni zbor. Pri spremembi se sklicujejo tudi na opozorila mednarodnih organizacij, da slovenska ureditev na tem področju ni optimalna. Predlog spremembe podpirajo vlada, urad predsednika republike, sodniško društvo in sodni svet.
NSi pogojuje
A pot do ustavnih sprememb bo glede na razpravo na ustavni komisiji zaradi samega postopka in odločnega nasprotovanja SDS dolga. Predsednik ustavne komisije, sicer poslanec opozicijske NSi Jožef Horvat, je napovedal podporo začetku postopka, a je pri tem postavil pogoj: spremeniti se mora sestava sodnega sveta. V NSi se namreč bojijo, da bi postal sodni sistem preveč zaprt, kar da povečuje možnosti nepotizma in korupcije. V NSi pričakujejo, da bo strokovna komisija, ki bo ustanovljena v prihodnjih dneh, pripravila vsaj dve rešitvi: eno, ki bo temeljila na koalicijskem predlogu, in drugo, ki bo vsebovala drugačno sestavo sodnega sveta. Stranka NSi je septembra predstavila predlog, da bi šest članov v sodni svet imenoval državni zbor, sedem bi jih izvolili sodniki, člana pa bi bila tudi pravosodni minister in predsednik vrhovnega sodišča.
SDS odločno proti
SDS bo spremembam ustave odločno nasprotovala, ker, kot je dejal predsednik SDS Janez Janša, predstavljajo »korak v napačno smer«. V SDS niso za to, da bi državni zbor izgubil nadzor nad imenovanjem sodnikov, saj so prepričani, da je kultura sodstva v Sloveniji še vedno prežeta s komunističnim obdobjem. Kot je razumeti njihove argumente, bi bilo treba izvesti dosledno lustracijo slovenskega sodstva. Poslanci SDS Janez Janša, Branko Grims, Franci Breznik in Jože Tanko so predstavili cel niz domnevnih zlorab v sodnem sistemu.
Ustavna komisija bo v prihodnjih dneh zbirala predloge kandidatov za sestavo strokovne komisije, konkretne odločitve pa bi lahko sprejemali v prvi polovici prihodnjega leta.
