Do začetka februarja 2022 je Zavod za zdravstveno zavarovanje izplačal izvajalcem hitrega antigenskega testiranja več kot 78 milijonov evrov, skupni znesek je danes že presegel mejo 80 milijonov evrov. Največji kos testne pogače so si odrezali zasebniki Gromed, Zavod Zdravje, Estetika Fabjan, Ambulanta Košir in ambulanta Zlatke Kralj.
Inšpektorji redko obiskali testne točke
Nadzor nad izvajanjem testiranja je vse prej kot strog in stalen. Zdravstveni inšpektorat je od prvega januarja lani do februarja letos opravil zgolj 108 nadzorov testnih točk. To sta manj kot dva obiska testnih točk tedensko. Po vsej Sloveniji. Inšpektorji in inšpektorice so odkrili vsega sedem kršiteljev. Zgolj enemu so izdali položnico za plačilo denarne kazni. Dnevnik je z zahtevo o dostopu do informacij javnega značaja pridobil odločbe inšpektorata.
Glavna ugotovitev na podlagi pregleda dokumentacije je, da je bilo pet kršiteljev podizvajalcev Ambulante Košir iz Škofje Loke, ki je po višini zaslužka četrta največja ponudnica antigenskega testiranja v Sloveniji. Do začetka februarja je prejela 4.774.500 evrov za opravljena hitra testiranja. Podjetje je v lasti zdravnika Branka Koširja in ima 27 testnih točk v svoji mreži.
Eden izmed Koširjevih podizvajalcev je bil samostojni podjetnik Denis Malnar iz Ivančne Gorice, ki je storitev hitrega antigenskega testiranja oglaševal z velikim plakatom v kraju. Inšpektorica je novembra lani pri njemu opravila prikrit nakup storitve testiranja. Kmalu zatem je inšpektorica na podoben način opravila hitri test v Ribnici, kjer je testiranje ponujalo podjetje Ekodom skupina. Inšpektorji so se v kraj vrnili tik pred lanskim božičem. Najprej so šli k ponudniku testiranja Mihi Šmalcu, dan zatem so pristopili h kontejnerju pred tamkajšnjim Mercatorjem, v katerem je testirala samostojna podjetnica Tjašo Andoljšek iz Ortneka. Februarja letos je potekal nadzor še v Ateljeju zdravja Elite iz Maribora, v katerem je testiranje izvajala zdravnica Tina Božičnik.
Vsi našteti so (bili) podizvajalci Ambulante Košir. Inšpektorat je ugotovil, da niso imeli dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, zato jim je prepovedalo nadaljnje izvajanje testiranja. Podjetje Ekodom skupina je zaradi ugotovljenih kršitev inšpektorat kaznoval s plačilom globe v skupni višini 3200 evrov.
Zakonito stanje vzpostavili s podjemnimi pogodbami
»Verjetno je bila moja napaka, da smo sodelovanje vzpostavil na podlagi podizvajalskih pogodb,« je Dnevniku razložil Branko Košir. »Ko smo sodelovanje zatem vzpostavili preko podjemnih pogodb, so partnerji prejeli vsa potrebna soglasja ministrstva in nadaljevali z delom.« Miha Šmalc in Tina Božičnik še vedno izvajata testiranje za Ambulanto Košir. »Sodelovanje sem avtomatsko prekinil le z enim izvajalcem (Ekodom skupino op. p.). V tem primeru lahko rečem, da je bila izrečena denarna kazen utemeljena.«
Kako si Košir razlaga, da je njegova ambulanta edini večji ponudnik testiranja, pri katerem je zdravstveni inšpektorat zaznal nepravilnosti? »Prejeli smo precej anonimnih prijav. Ljudje so se pritoževali, ker so naši izvajalci jemali brise striktno iz nosnožrelnega prostora,« je odvrnil zdravnik. »Po novem letu so se razmere umirile, številne stranke so prišle znova k nam, potem ko so pri drugih izvajalcih, ki so jim vzeli bris iz nosnice, dobili lažno negativen rezultat.«
Preostala dva kršitelja, ki nista povezana z Ambulanto Košir, sta iz Ljubljane. Zavod za kvaliteto življenja ZA-ME je septembra lani prejel prepoved izvajanja testiranja, ker predhodno ni pridobil dovoljenja ministrstva za zdravje za izvajanje mikrobioloških preiskav neposredno pri pacientih. Vodja zavoda je inšpektoratu pojasnila, da so tedensko odvzeli le od tri do pet brisov, predvsem za potrebe potovanja na Hrvaško. Decembra lani je inšpektorat izdal ureditveno odločbo še podjetju 32 Zdravstvo in zobozdravstvo, v kateri je ukazal, da naj brise iz nosnožrelnega prostora v bodoče izvajajo ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci.
S pravilnostjo jemanja brisov se inšpektorat ne ukvarja
Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji opravljenih že več kot 15,3 milijona hitrih antigenskih testov. Iz pregledanih inšpekcijskih odločb izhaja ugotovitev, da zdravstveni inšpektorat ni opravil nadzora nad pravilnim odvzemom brisov in ravnanjem z vzorci, oziroma ni izdal niti ene odločbe izvajalcu, pri katerem bi zaznal tovrstne nepravilnosti. Takšen nadzor namreč ni v pristojnosti inšpektorata. Kadar prejme prijavo o strokovni neustreznosti izvajanja hitrih testov, jo odstopi Zbornici zdravstvene in babiške nege.
»Nekatere testne točke bi bilo treba nemudoma zapreti«
Zdravstveni inšpektorat je Zbornici zdravstvene in babiške nege doslej odstopil 26 prijav nepravilnosti na testnih točkah. Zbornica je zatem opravila strokovni nadzor. »V nekaterih primerih so bile ugotovljene nepravilnosti tako hude, da bi bilo treba testne točke nemudoma zapreti,« je ogorčena predsednica zbornice Monika Ažman. Brise so jemali pomanjkljivo strokovno usposobljeni izvajalci, pomanjkljivo je bilo tudi njihovo uvajanje v delo. Zbornica je zaznala odstopanja pri tehniki odvzema brisa, neupoštevanje navodil proizvajalca brisov, nedosledno uporabo osebne varovalne opreme, pomanjkljivo higieno rok, nedosledno uporabo rokavic, uporabo istih rokavic za več uporabnikov. Razkuževanje pripomočkov in delovnih površin tudi ni bilo dosledno. Strokovni nadzor zbornice je še pokazal, da včasih ni natančne sledljivosti o času, ki je potreben za odčitanje rezultata testa, prav tako se ni ustrezno rokovalo z odpadki. Zbornica nima pooblastil za izrekanje sankcij. Kršitelje je pozvala k odpravi nepravilnosti in inšpektoratu poslala osem poročil o opravljenem nadzoru. Nadaljnjih pet jih bodo poslali v kratkem, je napovedala Monika Ažman.