V nasprotju z družinsko medicino, kjer večina mest za bodoče specializante ostaja nezasedena, je zanimanje za pediatrijo bistveno večje. Ob 24 mestih je bilo prijav 21, a se diplomanti medicinskih fakultet tudi pri tej specializaciji večinoma ne želijo zavezati delu v posameznem zdravstvenem zavodu. Ker se je na 12 mest na nacionalnem delu razpisa, ki ni povezan z vnaprej določenimi delodajalci in kraji, prijavilo 17 bodočih specialistov, bo sledil še izbirni postopek.
Kje bodo delali bodoči specialisti, je tako znano le v redkih primerih. V UKC Ljubljana sta na primer zasedeni dve mesti od treh, prav tako sta zasedeni mesti za novogoriško in izolsko bolnišnico. Ostala, ki so vezana na vnaprej znanega delodajalca, ostajajo prazna.
Grozdi krajev brez prostih pediatrov
Tako kot v primeru družinske medicine je odbor za načrtovanje specializacij tudi pri pediatriji večino mest predlagal za posamezne zavode, so spomnili na ministrstvu za zdravje. S tem jim je odbor skušal pomagati, da bi pridobili specializante, dodajajo na ministrstvu. Zdaj pa se je pokazalo, da želijo imeti kandidati možnost izbire bodočega delodajalca po opravljeni specializaciji, ugotavljajo.
Lani je bilo v celem letu odobrenih dvajset specializacij za pediatrijo, kar je najnižje število v zadnjem desetletju, upad pa je bil povezan tudi s komaj štirimi prostimi mesti na jesenskem razpisu. Tudi precejšnje zanimanje za pediatrijo pa samo po sebi še ne zagotavlja, da se bodo želeli specialisti v tej stroki zaposlovati v osnovnem zdravstvu. Prav tako ni gotovo, da se bodo odločali za predele države, kjer je pomanjkanje teh zdravnikov najbolj pereče.
Območja, kjer pediatrične ambulante otrok ne sprejemajo na novo, se pojavljajo v grozdih. Staršem to še otežuje iskanje pediatra, ki ne bi bil preveč oddaljen. Tudi v vrsti mest ni prostih pediatrov, je razvidno iz podatkov Sledilnika o zdravnikih. Tako je na primer v Postojni, na Jesenicah, Vrhniki, v Grosupljem, Ribnici, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Rogaški Slatini in Slovenski Bistrici.
Prehajanje se hitro pozna
Precejšnje število prijav je dober znak, slediti pa bo treba tudi potrebam v mreži, ugotavlja Denis Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Tako bo treba po besedah Baša pogledati, kje se zaradi upokojevanja, ki bo v prihodnjih nekaj letih množično, obeta primanjkljaj. Po njegovi oceni bi bilo treba zagotoviti tudi dodatne spodbude za zaposlovanje na območjih z izrazitim pomanjkanjem pediatrov. V nekaterih takih krajih so otroke vpisovali tudi v ambulantah družinskih zdravnikov, je spomnil, a jim je treba vsaj pri preventivnih programih zagotoviti oskrbo pri specialistih pediatrije.
Pri pediatrih so po drugi strani, ker marsikje ni prostih družinskih zdravnikov, opredeljeni tudi številni polnoletni prebivalci. »Cilj je, da bodo za otroke skrbeli pediatri, za odrasle pa družinski zdravniki,« je dejal Baš. Nekateri pediatri iz osnovnega zdravstva so se v zadnjih letih sicer zaposlovali v bolnišnicah, zdaj pa se pojavljajo tudi obratni prehodi. Na primarni ravni še vedno primanjkuje pediatrov, je pristavil sogovornik. »Tudi na bolnišničnem oddelku, kjer dela malo pediatrov, se odhodi kaj hitro poznajo. Poskrbeti je treba za to, da bodo pogoji dela dobri na obeh ravneh zdravstva.«
