Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) je gorenjskemu podjetju KŽK kmetijstvo s koncem leta 2019 predčasno odpovedal zakupno pogodbo za nekaj manj kot 630 hektarjev državnih zemljišč. Na podlagi anonimne prijave in nato še po pričanju kmetov je namreč ugotovil, da zakupnik brez njegovega soglasja del zemljišč daje v podzakup kmetom.
Posredovati je morala tudi policija
»Moji fantje pravijo, da so na teh zemljiščih pridelovali različne vrtnine in jih prodajali, KŽK pa je pobiral subvencije za te površine, zato so bili vsi zadovoljni. Toda težave so se začele, ko je eden od dotedanjih podzakupnikov, Peter Burger, novembra 2019 postal solastnik KŽK. Kmete, za katere KŽK zdaj trdi, da so bili le njegovi podizvajalci, so začeli odganjati s teh zemljišč, tudi na silo, z varnostniki, posredovala je celo policija,« je o tem, kaj se dogaja na gorenjskih poljih, novembra 2020 za Dnevnik pripovedoval Franci Kodela, pravni zastopnik vpletenih kmetov.
Zemljiški spor se je kmalu preselil na kranjsko okrajno sodišče. To je najprej z začasno odredbo odločilo, da sme večino spornih zemljišč do končne razsodbe še naprej uporabljati KŽK, tista, za katera so kmetje dokazali, da so jih kot tihi podzakupniki obdelovali oni, pa je moralo podjetje prepustiti njim. Po podatkih sklada KŽK namesto prvotnih 630 zdaj obdeluje 436 hektarjev državnih zemljišč. Gre za 1049 parcel, od tega jih je 620 v solastnini.
Minister se je ujel v past
V nadaljevanju se s tem zemljiškim kaosom ni ukvarjalo le sodišče, ampak zelo intenzivno tudi bivši kmetijski minister Jože Podgoršek. »Na sestanku na štiri oči, ki sva ga imela v sredo, 6. oktobra, ob 14.45 v njegovem kabinetu, je minister zahteval, da se v zemljiškem sporu poravnam v prid KŽK,« je za Dnevnik jeseni 2021 dejala takratna direktorica sklada Irena Majcen. Nekaj tednov kasneje jo je dal Podgoršek razrešiti. Majcnova je ves čas trdila, da zato, ker ni ugodila njegovi zahtevi po poravnavi tako v prid KŽK kot tudi v prid podjetja KG Lendava, ki mu je sklad prav tako predčasno odpovedal zakupno pogodbo. Podgoršek je njene navedbe javno zanikal.
Kmalu po razrešitvi Majcnove so sodni postopek v zvezi s KŽK na Podgorškovo željo začasno prekinili, da bi se skušali sprti strani poravnati. Kmetje naj bi mu takrat izročili številne dokaze, da so res oni obdelovali del državnih zemljišč, ki jih je imel v zakupu KŽK. Posledično naj bi tedanji kmetijski minister zahteval, da se sojenje nadaljuje. Še prej, konec januarja 2022, je KŽK Podgoršku očitno nastavil past, saj so ju z ženo zvabili na počitnice v hotel Bohinj. Ta je v lasti kriptomilijonarja Damiana Merlaka, ki je bil nekaj časa tudi lastnik podjetja KŽK. Sklad je sodišče 6. aprila 2022 obvestil, da poskus poravnave ni uspel, in mu poslal predlog za nadaljevanje postopka. Že naslednji dan so začeli novinarji ministra Podgorška spraševati, kdo mu je plačal januarski dopust ob Bohinjskem jezeru. Iz KŽK so nekaj dni kasneje sporočili, da so bili plačnik oni. »Minister ni nikoli izrazil želje ali namere, da bi stroške bivanja poravnal osebno. To je storil šele štiri mesece kasneje po izbruhu medijske afere in potem ko je od hotela zahteval, da že plačani račun stornirajo,« so 19. aprila 2022 med drugim zapisali v KŽK. Zatrdili so tudi, da Podgoršek ni nikoli lobiral za njihove interese.
Z afero Podgorškove bohinjske počitnice se še vedno ukvarja specializirano državno tožilstvo.Kaj bo s prostimi zemljišči?
Kranjsko okrajno sodišče je 3. julija lani zavrnilo tožbeni zahtevek KŽK zaradi predčasne odpovedi zakupne pogodbe. Razsodilo je, da je sklad to storil utemeljeno, saj je bilo nedvoumno dokazano, da je podzakup obstajal. Družba KŽK kmetijstvo se je zoper sodbo pritožila. Na skladu so nam potrdili, da je višje sodišče pritožbo zavrnilo, zato je odločitev okrajnega sodišča postala pravnomočna. Dodali so, da lahko KŽK v tridesetih dneh od vročitve pravnomočne sodbe na vrhovno sodišče vloži predlog za dopustitev revizije. Če bo to storil in če bi mu vrhovno sodišče ugodilo, ima v nadaljevanju možnost vložiti revizijo, o kateri odloča vrhovno sodišče. Ali bo družba KŽK zahtevala revizijo, smo včeraj vprašali njenega solastnika in pravnega zastopnika Aleša Kolška, vendar odgovora nismo dobili.
Morebitna revizija bo po navedbah sklada vplivala na njihovo odločitev, kaj bodo storili s 630 hektarji državnih zemljišč, ki jih je imela do konca leta 2019 v zakupu družba KŽK kmetijstvo. Napovedali so, da bodo za 194 hektarjev zemljišč, kolikor so jih od leta 2000 začasno obdelovali kmetje, ki so bili prej tihi podzakupniki KŽK, ponudbe za zakup začeli po smiselnih sklopih objavljati v začetku prihajajočega leta. Kdaj bodo oddali v zakup preostalih 436 hektarjev državnih zemljišč, ki jih je po letu 2019 še naprej obdeloval KŽK, pa je odvisno od tega, ali revizija postopka bo ali ne.
Majcnova ponosna, ker ni podlegla Podgorškovim pritiskom
Irena Majcen se je novembra 2021, ko jo je dal Jože Podgoršek krivdno razrešiti s položaja direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, upokojila. Konec lanskega leta se je kot upokojenka najprej razveselila zmage sklada v zemljiškem sporu s podjetjem KG Lendava, ki mu je sklad pod njenim vodenjem prav tako odpovedal zakupno pogodbo, včeraj pa še zmage v zemljiški pravdi s podjetjem KŽK.
»Ponosna sem, ker nisem podlegla Podgorškovim pritiskom, naj se poravnam v prid teh dveh podjetij. On se je boril za podjetja, ne za kmete, pa ne le v teh dveh primerih, zato me zelo preseneča, da so ga izvoljeni predstavniki kmetijskih organizacij nedavno podprli za predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije,« je včeraj za Dnevnik dejala Majcnova. Meni tudi, da bi morala Slovenija, če želi ustaviti ugašanje kmetij, omejiti obseg državnih zemljišč, ki jih ima lahko v zakupu posamezna pravna ali fizična oseba. »Ali naj bo meja morda pri sto ali dvesto hektarjih, težko rečem. O tem bi morali opraviti širšo razpravo. Državna zemljišča bi morala biti na voljo številnim kmetijam, namesto da jih imajo posamezna podjetja v zakupu tudi po nekaj tisoč hektarjev,« je še poudarila Irena Majcen.
