Od 27. marca 2021 velja zakon o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva, ki ga je v prejšnji Janševi vladi izsilil takratni kmetijski minister Jože Podgoršek. V letu dni od uveljavitve zakona bi moral minister, pristojen za izobraževanje in znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za vsak javni zavod s kvoto določiti, do koliko dodatnih državnih kmetijskih ali gozdnih zemljišč je upravičen. Pripadala naj bi petnajstim javnim zavodom, a jih je za zdaj dobila zgolj Srednja šola za gozdarstvo in lesarstvo Postojna.
Kvoto imajo, zemljišč še ne
Postojnska šola je po zadnjih podatkih družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) pred uveljavitvijo spornega Podgorškovega zakona za praktični pouk svojih dijakov brezplačno uporabljala 33,31 hektarja državnih gozdov po pogodbi o izobraževalnem programu in še dodatnih 50,93 hektarja po brezplačni koncesijski pogodbi. Po navedbah SiDG postojnska šolska posest po novem obsega 272 hektarjev gozdov, saj jih je po Podgorškovem zakonu dodatno dobila še 187,76 hektarja. Za nameček ima te gozdove, ki so last vseh državljank in državljanov, v upravljanju in je njen tudi ves prihodek od prodaje lesa. Tudi to novost je prinesel omenjeni zakon.
Komisija za določitev kvot je vladi že pred časom predlagala tudi, naj koprskemu inštitutu za oljkarstvo dodeli 5,2 hektarja državnih kmetijskih zemljišč. Simona Kustec, šolska ministrica v prejšnji vladi, je v soglasju s tedanjim kmetijskim ministrom Jožetom Podgorškom potrdila oba predloga komisije in podpisala sklep o določitvi kvot. SiDG je dodatne gozdove že prepustil v upravljanje postojnski gozdarski šoli, kmetijski sklad pa zemljišč še ni prenesel na oljkarski inštitut. Na skladu so nam pojasnili, da mora SiDG z dodeljenih površin najprej odstraniti drevje. Sledila bosta njihova prekategorizacija v kmetijska zemljišča in prenos na sklad, od tam pa naprej na inštitut.
Hitrih in radikalnih ukrepov
ne bo
Komisija je kvote nadalje predlagala za Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor, in sicer za 162 hektarjev gozdov (pred uveljavitvijo Podgorškovega zakona jih je imela v brezplačni uporabi 76,97 hektarja), ter za Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto, iz katerega se je septembra 2018 v državno politiko zavihtel Jože Podgoršek in se po aferi brezplačne bohinjske počitnice tja tudi vrnil. Grm, čeprav nima niti gozdarske niti lesarske šole, od marca 2019 po pogodbi o izobraževalnem programu brezplačno uporablja 99,41 hektarja državnih gozdov; če bo vlada potrdila predlog komisije za kvote, jih bo po novem imel v upravljanju 148 hektarjev.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI), ki je nastalo iz prejšnjega skupnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, so nam pojasnili, da je sprejetje sklepov, ki določata obseg gozdov za mariborsko in novomeško šolo, v sklepni fazi. V končnem usklajevanju je tudi kvotni predlog za dodelitev zemljišč Kmetijskemu inštitutu Slovenije, medtem ko o kvotah za druge javne zavode komisija še ni odločila.
Na MVI so še opozorili, da pri zagotavljanju dodatnih kmetijskih površin javnim zavodom zaradi pomanjkanja zemljišč ni realno pričakovati hitrih in radikalnih ukrepov. »Potreben bo medresorski dogovor o oblikovanju strategije zagotavljanja manjkajočih površin za posamezne zavode v skladu s preveritvijo njihovih razvojnih smernic, saj niso problem le zemljišča, ampak tudi zagotovitev sistemskih finančnih virov za delovanje šolskih kmetijskih posesti,« so za Dnevnik poudarili na MVI.
