Kmetijski minister Jože Podgoršek, ki mu po aferi Bohinj zaradi bojkota donedavnih koalicijskih poslank in poslancev ni bilo dano, da bi se državni zbor seznanil z njegovo odstopno izjavo, spisano 20. aprila, je že skoraj mesec dni v ilegali. Javnih dogodkov se ne udeležuje, tudi na družbenih omrežjih se redko oglaša. V tem času je to storil vsega trikrat, nazadnje prejšnji teden, ko je v torek, 10. maja, najprej objavil fotografije, kako cepi drva in se pripravlja na zimo, dva dni kasneje pa se je s slikovnim gradivom pohvalil, da na domačem vrtu pričakuje obilno letino zelenjave. No, v petek naj bi odstopljeno neodstopljeni minister, ki je bil vmes tudi na dopustu, vendarle stopil iz ilegale. Z ministrstva so namreč sporočili, da se bo udeležil odprtja 33. festivala Dobrote slovenskih kmetij, katerega častni predsednik je.
Išče se kandidatka za
kmetijsko ministrico
In medtem ko aktualni kmetijski minister kmetuje in gozdari, najverjetnejši mandatar in predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob mrzlično išče njegovega naslednika oziroma bolje naslednico. Zaželeno naj bi bilo, da je ženska, da ima v žepu doktorat znanosti, da je zaposlena na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, saj od tam prihajajo glavni Golobovi prišepetovalci za področje kmetijstva, ter da je po možnosti s štajerskega konca. Imen potencialnih kandidatov in kandidatk vsak dan neuradno zakroži kar nekaj, beli dim pa se s sedeža zmagovalke nedavnih državnozborskih volitev kljub temu še ni pokadil.
Doktoric znanosti z agropodročja, ki bi ustrezale omenjenim kriterijem, ni prav veliko, zato se je šušljalo, da naj bi bila najresnejša kandidatka za ta položaj dr. Nataša Kopušar. Zaposlena je na agenciji, doktorirala je iz agronomije, tudi Štajerka je, saj živi v Velenju. Na vprašanje, ali je res kandidatka za kmetijsko ministrico, nam Kopušarjeva ni odgovorila, včeraj pa smo neuradno izvedeli, da naj tudi ona ne bi dala soglasja h kandidaturi.
Kmetijstva se otepajo
Prehranska varnost, samooskrba, omejitev uživanja mesa … so bile vroče predvolilne teme, a so se po 24. aprilu, kot kaže, ohladile, vsaj glede na to, da imajo zmagovalci volitev toliko težav že z iskanjem kandidata oziroma kandidatke, ki bi vodila kmetijski resor. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, meni, da sta lahko za to dve razlagi. »Po prvi, za katero si želimo, da ne drži, preprosto ne najdejo nikogar, ki bi prevzel vodenje kmetijskega ministrstva. Po drugi, bolj optimistični, pa se bodoči predsednik vlade zaveda pomena kmetijstva in težav, ki jih imamo, tudi s prehransko varnostjo, zato išče strokovno, kompetentno in tudi politično močno osebnost,« upa Žveglič. In spomni, da je v razvitejših državah kmetijski resor pri političnih strankah med najbolj zaželenimi, imajo tudi natančno izdelan koncept, kaj želijo doseči na tem področju. »Pri nas pa se stranke, ki tvorijo bodočo koalicijo, kmetijstva otepajo,« opaža prvi mož kmetijske zbornice.
Koalicijska pogodba – nič konkretnega
Prav nič spodbudna ni niti nova koalicijska pogodba. Kmetijstvo očitno ni področje, ki bi si v njej zaslužilo posebno poglavje. Želje najverjetnejših bodočih koalicijskih partneric, povezane z njim, so nametane po celotnem dokumentu, ena poved tukaj, druga tam, konkretnega cilja, kaj želi doseči bodoča vlada na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter kdaj, pa ni v koalicijski pogodbi niti enega. Preberemo lahko le zelo splošen nabor načrtov: spodbujali bodo trajnostno in ekološko kmetovanje, podpirali bodo mlade, ki vstopajo v kmetovanje, zmanjšali bodo rabo fitofarmacevtskih sredstev in okrepili nadzor, spodbujali bodo večji delež samopreskrbe, podprli bodo ukrepe za bolj humano ravnanje z živalmi, postopno bodo odpravili okolju škodljive subvencije, spodbujali bodo povezavo vrtcev in šol z lokalnimi pridelovalci hrane in v največji meri omogočili dostop do ekološko pridelane hrane vsem otrokom, lokalnim kmetovalcem bodo omogočali večjo možnost prodaje pridelkov lokalnim kupcem, spodbujali bodo trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi ter izboljšali delovanje družbe Slovenski državni gozdovi, okrepili bodo prizadevanja za obnovo in nego gozdov.
